Uvajanje »politike identitet« za potrebe širjenja volilne baze določene politične opcije nikjer ni rodilo sožitja
- 6. 3. 2024 ob 14:18
- 18 komentarjev
Zakonu o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ, ki ga je Državni zbor obravnaval 6. marca, se je obetala podpora. SDS in NSi ga sicer ne podpirata, a za njim stoji celotna koalicija. So pa v koaliciji predlagali črtanje njihovega na odboru sprejetega dopolnila o učenju maternega jezika in kulture v šolah.
Čeprav se predlog zakona v 1. členu sklicuje na Deklaracijo Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (DePNNS), ki jo je Državni zbor sprejel leta 2011, med obema dokumentoma obstaja velik terminološki razkorak.
Dasiravno bi tudi sami Deklaraciji iz leta 2011 lahko očitali šibke pravne temelje, se je ta vendarle nanašala izključno na pripadnike narodov nekdanje SFRJ, ki so državljani RS in so v Sloveniji živeli že ob osamosvojitvi. Po drugi strani predlog ZUKPPNS v 2. in 3. členu nediferencirano govori o prebivalcih RS, ki so pripadniki narodov nekdanje SFRJ.
Terminološki preskok
Gre za velik terminološki preskok, ker termin »prebivalci« avtomatično vključuje veliko širši del prebivalstva države, saj poleg državljanov zajema tudi osebe s statusom stalnega in začasnega prebivališča v RS. Predlog zakona za razliko od Deklaracije iz leta 2011 tako ne vključuje več le prebivalcev, ki so v državi živeli ob osamosvojitvi leta 1991, temveč tudi vse tiste, ki so se bodisi kot begunci bodisi kot ekonomski migranti ali iz drugih razlogov priselili po tem.
Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je 1. februarja opozorila, da v Ustavi RS na kolektivni ravni ni podlage za varstvo drugih narodnih skupnosti razen Italijanov, Madžarov in Romov, da pa Ustava RS pripadnikom vseh drugih narodov zagotavlja vse pravice na individualni ravni.
Kljub temu je bil 15. februarja predlogu zakona na seji Odbora za kulturo kot amandma dodan člen 5.a, ki besedne zveze »kolektivne kulturne pravice« sicer ne vsebuje, vendar kaže, da implicitno dodeljuje prav te.
Ministrstvu, pristojnemu za vzgojo in izobraževanje, med drugim daje tudi naslednje naloge: »[...] omogoča osnovno in srednješolsko brezplačno učenje maternega jezika in kulture v okviru fakultativnega ali dopolnilnega pouka ali interesne dejavnosti razširjenega programa šol za otroke pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v RS [...]« in »[...] gostovanje inštruktorjev za učitelje maternega jezika in kulture iz držav izvora narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v RS ali pa zagotavljanje učiteljev iz držav izvora narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v RS za poučevanje maternega jezika in kulture v šolah«.
Ni pravne podlage
Za kolektivne kulturne pravice, kot je brezplačno učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah, pravne podlage sicer ni ne v Ustavi RS ne v Deklaraciji iz leta 2011. Poleg tega se odpira vprašanje, v kakšni obliki in v katerem jeziku bodo učitelji iz držav nekdanje SFRJ za poučevanje v Sloveniji opravljali strokovne izpite.
Ustavno sporen je tudi pasus, ki se pojavi v 6. členu predloga zakona, saj med nalogami Sveta za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v RS, ki naj bi ga ustanovila vlada, določa, da ta organ med drugim: »[...] prepoznava načine za izboljšanje participacije pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v RS [...]«.
To določilo počasi odpira vrata uveljavljanju kvot po narodnostnem ključu in v slovenski pravni sistem uvaja nastavke ponekod na zahodu razširjene politike identitet. Podobne predpise so uvedle nekatere zahodne univerze, na katerih za vpis niso več pomembne kvalifikacije, temveč poreklo, »sorazmerno zaposlitev manjšinskih strokovnjakov v državnih ustanovah« pa je nenazadnje predvideval tudi program leta 2018 ustanovljene Socialne stranke Srbov Slovenije (https://www.rtvslo.si/slovenija/za-vstop-v-parlament-se-bo-potegovala-tudi-socialna-stranka-srbov-slovenije-ssss/452097).
Upoštevajoč Ustavo RS, zlasti 14., 61., 62. in 63. člen, ki vsakomur zagotavljajo enake pravice ne glede na narodnost, je v RS sicer prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi narodnosti, nad čimer bdijo pristojni organi, vendar narodnost ipso facto ne more biti razlog za posebne privilegije.
Problematičen bi bil lahko tudi 7. člen predloga zakona, saj v 2. točki določa: »Minister, pristojen za kulturo, izda odločbo o pridobitvi statusa reprezentativne organizacije posamezne narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v RS. Zoper odločbo o zavrnitvi podelitve statusa reprezentativnosti pritožba ni možna, dopusten pa je upravni spor.« V določenih primerih bi to lahko vodilo do podeljevanja statusa reprezentativnosti organizacijam pripadnikov narodov nekdanje SFRJ na ideološki podlagi in v izključevanje.
Kaj zakon pomeni v praksi?
Predlog zakona torej ureja področje, za katerega ustavne podlage ni in drastično presega stališča, ki jih je Državni zbor navedel v Deklaraciji iz leta 2011. Poleg tega bi mu kdo lahko očital tudi, da je diskriminatoren do pripadnikov vseh drugih narodov v RS.
Dodatne težave povzroča dejstvo, da predlog zakona ne omenja nobenih kvantitativnih kriterijev, kakšno število interesentov za pouk, omenjen v členu 5.a, mora na določeni šoli obstajati, da je ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje, takšen pouk dolžno zagotoviti.
Poleg tega predlog za uživanje kolektivnih kulturnih pravic ne navaja nobene časovne omejitve pri pridobitvi statusa začasnega in stalnega prebivališča ali državljanstva RS. Predlog zakona bi zato v njegovi trenutni obliki lahko razumeli tudi tako, da je ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje, »osnovno in srednješolsko brezplačno učenje maternega jezika in kulture« dolžno zagotoviti vsakomur, ki se s področja nekdanje SFRJ šele bo priselil v Slovenijo, in sicer na katerikoli osnovni ali srednji šoli v državi, tako v Ljubljani, Velenju, na Kuteževem pri Ilirski Bistrici kot tudi v Bakovcih pri Murski Soboti.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave
Hlinjenje: vljudna laž sodobne družbe
Med čakanjem na nadaljevanje vojne ali pogajanj se eksekucije v Iranu nadaljujejo
[Gledali smo] Najboljši film o Bernardki
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
Spomladanska vrtna solata
[Duhovna misel] Dve poti spoznavanja Boga
Ekskluzivno za naročnike
Hlinjenje: vljudna laž sodobne družbe
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
Spomladanska vrtna solata
Prihajajoči dogodki
Pot vere – srečanja za odrasle
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
18 komentarjev
Realist
Vsako leto se v tujino izseli 5000 mladih izobražencev. V desetih letih je lahko to kritična masa ljudi...
Andrej Muren
Če preskočimo "malenkostno" oviro za sprejetje takega zakona (ker je protiustaven), je zakon nacionalno nevaren prav za Slovence.
Že tako se tujci izjemno neradi vklopijo v slovensko družbo. Nobena redkost ni najti južnjaka, ki je že tretja generacija v Sloveniji in še ne zna (beri: noče znati) slovensko. Po novem bodo imeli šolski pouk samo še v svojih jezikih, slovenščina bo samo še izbiren predmet v njihovem šolskem curriculumu. Koliko od njih, mislite, jo bo izbralo?
V ozadju je isto kot pri "izbrisanih". Teh je sedaj zmanjkalo, saj se iz nekaj deset primerov uradniških napak ni dalo naštempljati več kot 25.000 novih državljanov. Po novem zakonu jih bo lahko čez noč možno dobiti blizu 200.000 (!), kolikor je trenutno ljudi v Sloveniji, ki niso naši državljani. Levaki pač potrebujejo nove volilce.
Slovenci se čedalje bolj spet spreminjamo v drugorazredne državljane na lastnih tleh. To smo bili najprej pod Avstrijci, ko so bili prvorazredni pri nas Nemci, v obeh Jugoslavijah so bili to Srbi, sedaj v obdobju "samostojnosti" pa bodo prvorazredni kar vsi tisti, ki so po poreklu Balkanci, četudi nimajo stalnega prebivališča pri nas.
Ko se enkrat neke pravice (beri: privilegiji) dajo, jih je praktično nemogoče vzeti. Lep primer so "partizanske" pokojnine, te danes dobivajo že vnuki nekdanjih "borcev", kmalu jih bodo pravnuki. S predpravicami Neslovencev bo enako.
Podobno ureditev smo do sedaj že imeli za pripadnike italijanske in madžarske manjšine, ki sta edini pravi manjšini pri nas, Nemce (oz. Staroavstrijce) so komunisti po vojni pregnali. Vendar je obeh manjšin malo, Italijanov 3.000, Madžarov 9.000. Številčno nista nevarni. Povsem drugače je z našimi južnimi brati, teh je med državljani Slovenije že danes vsaj 300.000, z novim zakonom se njihovo število lahko na mah poveča na 500.000. To pa je že dobra četrtina vseh naših državljanov.
Ker desne stranke tega napada na slovensko identiteto in državnost v parlamentu ne bodo mogle preprečiti, predlagam, da se organizira referendum z jasnim vprašanjem, ali se Slovenci strinjamo, da postanemo v lastni državi drugorazredni narod, saj imajo sedanji manjšinci že po sedanji ustavi več pravic (med drugim dva volilna glasova), po novem pa bomo imeli 10 manjšin in bodo kar četrtina vseh poslancev sestavljali samo manjšinci, ki bodo prisotni tudi med ostalimi poslanci nadpovprečno, Slovenci bomo tako postali manjšina v lastni državi. Seveda brez "manjšinskih" pravic. Na tak način nas hočejo uničiti tisti naši levaki, ki jim samostojna Slovenija ali Slovenija nasploh ni intimna opcija.
MEFISTO
Tukaj je Slovenija!
V Sloveniji se govori slovenski jezik.
Za tiste, ki jim to ni všeč, so na na vse strani neba odprta vrata.
Kraševka
Točno tako!!!
baubau
ne več dolgo...
Dvomljivec
Na plečih Slovencev in ostalih lojalnih slovenskih državljanov, ki delajo in ustvarjajo novo vrednost se želi financirati dve veliki težnji po obvladovanju Balkana in to je na eni strani velikosrbski hegemonizem, ki se je koval 500 let po turški doktrini in velikoalbanske, menda ilirske težnje po ponovnem vladanju Ilirov na celotnem Balkanu. Vse te težnje je potrebno v kali zatreti, ker ne eni, ne drugi še niso prilezli iz 19. stoletja, pa čeprav se imajo Srbi za večvredne, Albanci pa so tako ali tako še v plemenski skupnosti, kot so se naučili od Turkov, ki so nekoč tudi mislili, da so vladarji sveta, pa so bili navadni teroristi in pobiralci dodane vrednosti v obliki harača od zasužnjenih narodov.
Kraševka
Dobra razlaga.
Jože Kurinčič
Kaj, če bi premogli malo samorefleksije in se vprašali, ali je narodna oz. jezikovna identiteta dobra samo tedaj, ko gre za nas, ali je dobra tudi tedaj, ko gre za druge.
Biti Slovenec, govoriti slovensko, gojiti slovensko kulturo je nekaj hvalevrednega, celo veličastnega - posebno če to počnejo naši rojaki, ki živijo kot izseljenci v tujini. In kako lepo je, če jim gostujoča država vsaj malo pomaga pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Saj se s tem vsaj malo oddolži narodu, okolju, ki jim je rodilo, vzgojilo in izšolalo delavce, ki jih potrebujejo, in so jih zastonj uvozili.
Je biti Srb, Hrvat, Albanec ... v Sloveniji le dopustno in se je treba le potruditi in svojo identiteto čim prej pozabiti? Je Albanec, Srb, Hrvat ..., ki obvlada knjižno obliko svojega maternega jezika, slab državljan Slovenije? Naj se njihovi otroci učijo samo slovensko, angleško, francosko, nikakor pa ne srbsko, makedonsko in bog ne daj albansko? Bi bil greh če bi vsaj komu država pri tem pomagala? Je bolje, da ne znajo knjižne oblike svojega maternega jezika, nič ne vedo o kulturi svojih staršev? Je najbolje, da se čim prej asimilirajo in pozabijo svoje korenine?
Kaj pa, če je bolj smiselna taka integracija priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, ki bo upoštevala in cenila njihovo narodno in jezikovno identiteto? Kaj če se bodo njihovi otroci laže učili slovenščino, če bodo vsaj malo poznali tudi svoj materni jezik? Tako kot se slovenščine laže nauči tisti Italijan, Anglež ali Rus, ki bolje pozna svoj materni jezik. Saj je pot do drugega jezika najlažja preko prvega, maternega.
Narodnega vprašanja se ne da reševati tako, da oviraš prišleke, da bi bili bolj izobraženi. Največja nevarnost smo sami sebi; ogroža nas naša lenoba, nevednost in črnogleda hudobija.
"Zaradi njihove hudobije, sem jim zatemnil pamet," je bilo zapisano že več stoletij pred Kr.
Dvomljivec
Dosti je bilo, da so nas v SFRJ v šolah prisiljevali, da se učimo cirilico in se učimo govoriti srbsko (srbohrvaščina je bila le lažnjiva krinka). Še informacija za takšne kot je spoštovani tovariš Kurinčić, ko nastopijo poletne šolske počitnice odhaja večina otrok novodobnih priseljencev, (beguncev pred "bratomorno" srbsko JNA in ekonomskih migrantov) oditi v svojo domovino (eno od republik bivše SFRJ), kjer jih tam stari starši in strici vzgajajo v vzorne pripadnike svojega naroda. Ko odrastejo jih tudi poročijo z avtohtonimi državljani bivših republik. S tako poroko tudi zakonski partner pridobi državljanstvo EU. Toliko o dejstvih in ne zavajajte z vašimi levičarskimi floskulami,
Kraševka
Dvomljivec - točno ste prikazali "sliko" kako priseljenci dejansko "mentalno živijo v Yugi". Pri nas v Sloveniji pa bivajo navadno subvencioniranih stanovanjih in dobivajo vse možne SOCIALNE PODPORE (ker jih veliko dela na črno) tako za otroške dodatke, kosila v šoli za otroke, odpis položnice za elektriko.. ..Vse počitnice pa preživijo v bivših republikah SFRJ.
Peter Klepec
Nekaj iz prakse:
Ce ste primorani rekrutirati polovico svoje ekipe s tujci, tega ne smete nikakor pokriti iz ene same sredine, ker potem ta grupa vodi vas in ne obratno. Cim bolj razprsite tujce med “svoje“ ljudi, tem lazje bo delati. In toliko hitreje se bodo tujci prilagodili.
Igor Ferluga
S kakšno pravico prav v imenu SFRJ dodeljevanje posebnih pravic nekim etničnih skupinam in to samo njim, drugim pa ne? To je proti vsebini tako ustavne listine kot tudi ustave slovenske države in proti pravnim temeljev EU, ki R Slovenijo zavezujejo. To je diskriminacijo do priseljencev drugega etničnega izvora. Plus, če bi šlo za pravice iz nekega daljšega obdobja skupne državne pripadnosti, zakaj potem pravice ne bi šle tudi etnijam iz skupne pripadnosti v času 5. stoletij skupnega sozivljenja v času habsburške krone, torej vsaj še iste pravice nemško govorečih, Čehov, Slovakom, Poljakom?
Predlog je pravno formalno, tudi ustavno nevzdržen. Nevzdržen je pa tudi vsebinsko z jasno tendenco povrnitve čimveč identiteti elementov SFRJ v Slovenijo, z drugimi besedami razslovenjanjem Slovenije in dodatno zvodenitvijo demokratičnih antitotalitarnih temeljev slovenske drzavnosti. Narediti je treba vse, da ta zakon pade ali je naknadno razveljavljen oz nevtraliziran. Tu bo demokratična Slovenija, matična domovina slovenskega naroda, ne kakršnakoli neojugoslovanska nostalgično neokomunistična tvorba!
Kraševka
Gospod Ferluga, imate popolnoma prav. Vprašanje je - zakaj ta vlada dejansko dela le v prid nekdanje Titove Jugoslavije, ki nam je vladala nekaj desetletij, podobno, kot Musolinijeva Italija. Tako Tito, kot Musolini, sta bila DIKTATORJA. Avstrija nam je vladala skoraj 600 let in zakaj nimamo v Ljubljani nobenega spomenika, ne Franca Jožefa, ne Marije Terezije, ki je bila ena izmed najnaprednejših vladaric? Danes Ljubljana pa si ne zasluži, da nosi ime SLOVENSKA prestolnica, ker so tam vse vajeti že v SRBSKIH ROKAH. Slovenci se moramo res sedaj boriti za svoj OBSTOJ!!!
Jože Kurinčič
Kaj, če bi premogli malo samorefleksije in se vprašali, ali je narodna oz. jezikovna identiteta dobra samo tedaj, ko gre za nas, ali je dobra tudi tedaj, ko gre za druge.
Biti Slovenec, govoriti slovensko, gojiti slovensko kulturo je nekaj hvalevrednega, celo veličastnega - posebno če to počnejo naši rojaki, ki živijo kot izseljenci v tujini. In kako lepo je, če jim gostujoča država vsaj malo pomaga pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Saj se s tem vsaj malo oddolži narodu, okolju, ki jim je rodilo, vzgojilo in izšolalo delavce, ki jih potrebujejo, in so jih zastonj uvozili.
Je biti Srb, Hrvat, Albanec ... v Sloveniji le dopustno in se je treba le potruditi in svojo identiteto čim prej pozabiti? Je Albanec, Srb, Hrvat ..., ki obvlada knjižno obliko svojega maternega jezika, slab državljan Slovenije? Naj se njihovi otroci učijo samo slovensko, angleško, francosko, nikakor pa ne srbsko, makedonsko in bog ne daj albansko? Bi bil greh če bi vsaj komu država pri tem pomagala? Je bolje, da ne znajo knjižne oblike svojega maternega jezika, nič ne vedo o kulturi svojih staršev? Je najbolje, da se čim prej asimilirajo in pozabijo svoje korenine?
Kaj pa, če je bolj smiselna taka integracija priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, ki bo upoštevala in cenila njihovo narodno in jezikovno identiteto? Kaj če se bodo njihovi otroci laže učili slovenščino, če bodo vsaj malo poznali tudi svoj materni jezik? Tako kot se slovenščine laže nauči tisti Italijan, Anglež ali Rus, ki bolje pozna svoj materni jezik. Saj je pot do drugega jezika najlažja preko prvega, maternega.
Narodnega vprašanja se ne da reševati tako, da oviraš prišleke, da bi bili bolj izobraženi. Največja nevarnost smo sami sebi; ogroža nas naša lenoba, nevednost in črnogleda hudobija.
"Zaradi njihove hudobije, sem jim zatemnil pamet," je bilo zapisano že več stoletij pred Kr.
Igor Ferluga
Da, gospod Kurinčič, naj se učijo v okviru kulturnih in verskih zdruzenj svoje etnične skupnosti v Sloveniji. In so vse možnosti, da pri tem računajo na podporo slovenske države in lokalnih skupnosti. A slovensko javno šolstvo naj ostane slovensko. Ne multietnično s poudarkom na SFRJ. Razen tega ni ustavne niti moralne utemeljitve, da bi imeli priseljenci iz ex YU privilegije v odnosu na priseljence ali avtohtono živeče drugih narodnosti v Sloveniji. Ne vidim teh razlogov? Če vi zakonski predlog trenutne vladne koalicije podpirate, lahko morda tem mojim ugovorom postavite neko protiargumentacijo?
Freising
Če že politično korektno govorimo o politiki zaščite identitet, zakaj potem diskriminatorno privilegiramo samo idenetitete nekdanje SFRJ? Potem pač priznajmo kolektivne kulturne pravice, kot je brezplačno učenje maternega jezika in njihovih kultur v osnovnih in srednjih šolah VSEM, tudi Rusom, Izraelcem, Kitajcem, Tajcem, Albancem, ... in jim plačajmo učitelje iz njihovih dežel. Zakaj samo SFRJ?
Žal se strinjam s komentarjem vnuka oficirja JLA, da "identitena politika" ne bo rodila sožitja, ampak ustvarila tenzijo in že srednjeročno močno načela tako položaj slovenščine, kot uradnega jezika, kot tudi samo družbeno kohezijo v Sloveniji in jo v pičlem desetletju drastično spremenila.
Ne morem se znebiti občutka, da je to ves čas zaenkrat še prikriti, ampak pravi končni cilj.
Peter Klepec
Bla, bla. Za denar gre in za nic drugega. Davkoplacevalci bodo placevali tujcem dodatni pouk. To lahko postane precej draga zadeva, glede na to, da en ucitelj stane enako, ce uci 30 ali enega ucenca. Pravice so vedno draga zadeva.
Sicer pa, ali je smisel tega pouka to, da se ti prebivalci ne bi integrirali v slovensko okolje, ampak da bi se okolje spremenilo.
baubau
Ne gre samo za denar, temveč za zamenjavo volivcev in konec koncev - zelo kmalu-za ukinitev slovenskega naroda. Hvala Bogu, moja generacija tega ne bo dočakala-mi se bomo šli inter in nad nacionalo na drugem svetu.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.