V ameriškem kongresu skorajda ni ateistov. A to pomeni nekaj drugega kot v Sloveniji

Oba domova kongresa ZDA sta danes, po dnevu nasilnega vdora Trumpovih podpornikov v ameriški hram demokracije, potrdila izvolitev demokrata Joea Bidena za predsednika Združenih držav Amerike. ZDA bodo tako dobile drugega katoliškega predsednika v zgodovini, potrjenega s strani večinsko krščanskega kongresa. 

A to, kar se sledenja konservativnim vrednotam in politikom, ne pomeni skorajda ničesar.  

Med pomembnimi razlogi za sprejemanje določenih političnih odločitev je tudi verska pripadnost. V ZDA izražanja le te nikoli niso zavirali. Prav v tej državi se rodilo prepoznavanje ateizma kot religije, z namenom, da je tudi ta prepoznan kot pomembna družbena silnica.

A kot lahko sklepamo iz raziskave Pew Research Centra, volivci ateistom kljub temu ne zaupajo. Kajti za razliko od ameriške družbe je ateistov v obeh domovih kongresa le za vzorec. Očitno torej je, da volivci bolj zaupajo kongresnikom z izdelanimi verskimi prepričanji. Pa čeprav ta praviloma ni razlog za sprejem nekaterih ključnih političnih odločitev (kot je npr. podpora splavu).


Verska sestava 117. kongresa v primerjavi s preteklimi sklici ni nič posebnega. Tudi v tem sklicu, kljub zmagi demokratov v obeh domovih kongresa (z dvema zmagama v drugem krogu v Georgii so včeraj osvojili tudi senat), z le malo spremenjenimi razmerji prevladujejo kristjani, med katerimi je največ protestantov in katolikov. Toda v primerjavi z ameriško družbo se vendarle kažejo nekatere pomembne razlike, ki tem trendom ne sledijo popolnoma.

Delež kristjanov v kongresu ostaja stabilen

Medtem ko prebivalstvo ZDA iz leta v leto postaja manj krščansko, je delež krščansko usmerjenih kongresnikov v zadnjih sklicih presenetljivo stabilen. Med člani 87. sklica kongresa (sklic leta 1961), ki je prvi, odkar se je začelo beleženje podatkov, je bilo kar 95 % kristjanov. Rezultat se lepo ujema z rezultati Gallupovih raziskav, ki so delež v populaciji ocenile na 93 %.

V naslednjih letih je ta delež upadel za sedem odstotnih točk na 88 %, kar je presenetljivo malo, glede na to, da se za kristjane opredeljuje le še 65 % odraslih v ZDA.



Med razlogi, zakaj prihaja do takšnega fenomena, raziskovalci izpostavljajo zlasti visoko povprečno starost članov kongresa. Povprečna starost izvoljenega kongresnika v predstavniškem domu je bila namreč v prejšnjem sklicu 57,6 leta, medtem ko so bili senatorji v povprečju stari kar 62,9 leta. Delež verujočih pa je med starejšo populacijo višji.

Biti ateist je med kongresniki redkost

Kljub temu da se število kristjanov med kongresniki znižuje, pa to ne pomeni, da bi Američani vodenje države zaupali ateistom. Njihovo število tako tudi v 117. sklicu ostaja nizko, kar je v velikem nasprotju s trendi splošni populaciji.

Med člani kongresa, kot že rečeno, s 55,4-% deležem prevladujejo protestanti različnih cerkva. Z visokim, 29,8-% deležem, za deset odstotnih točk višjim kot v splošni populaciji, sledijo katoličani, tem pa judje. Njihov 6,2-% odstotni delež je tako kar trikrat večji kot v splošni populaciji. Več kot odstotek članov kongresa se opredeljuje tudi za mormone (1,7 %) in ortodoksne kristjane (1,3 %).

Muslimani imajo v kongresu po tri predstavnike, po dva pa budisti in hindujci. Versko se ne želi opredeliti 18 kongresnikov, medtem ko se le en opredeljuje kot ateist. V ameriški družbi je ateistov sicer dobra četrtina.

Med republikanci le dva pripadnika drugih verstev

Zanimiva razmerja dobimo tudi, če člane kongresa razdelimo po domovih in političnih strankah. Analiza pokaže, da je število kongresnikov, ki se opredeljujejo za kristjane, v obeh domovih približno enako. Število katoličanov je v primerjavi s senatom v predstavniškem domu za dobrih šest odstotnih točk višje. In obratno, če primerjamo deleža protestantov.

Med strankami pa hitro opazimo, da med republikanci skorajda ne moremo najti predstavnikov drugih veroizpovedi. Dva predstavnika se opredeljujeta kot juda, en pa ni želel navesti verske pripadnosti.

Tako velik delež kristjanov v Kongresu ZDA pa seveda ne pomeni, da vsi ti tudi zagovarjajo in živijo konservativne vrednote. Denimo svetost življenja od spočetja do naravne smrti (pro-life) je po po jesenskem porazu  zadnjega vidnega pro-life demorata, kongresnika Dana Lipinskega, na volitvah za demokratsko nominacijo v Illioisu, postala samo še domena republikanskih kongresnikov.

Še zgolj desetletje pred tem je za omejevanje državnega financiranja splavov glasovalo 64 demokratskih kongresnikov. A z leti so jih iz obeh domov ameriškega kongresa sčasoma izrinili zagovorniki splava, saj so se zaradi "pro-life" stališč znašli v mlinu napadov z leve, zaradi drugih politik pa napadov z republikantske strani.

V ameriški družbi sicer dobra četrtina ljudi meni, da bi splav moral biti legalen v vseh primerih, nadaljnjih 34 % ga zagovarja "v večini primerov", dobra četrtina mu v večini primerov nasprotuje, 12 % pa mu nasprotuje "v vseh primerih".