V petek na poslanskih mizah ponovno zakon o psihoterapevtski dejavnosti

Državni svet je 29. oktobra izglasoval veto na zakon o psihoterapevtski dejavnosti. Pred vnovičnim glasovanjem so zdravniki, psihologi in predstavniki bolnikov znova poudarili, da zakon posega v obstoječi sistem, ga ruši ter niža standarde obravnave in ogroža bolnike. Na drugi strani navedbe zavračajo in poudarjajo, da zakon poleg dostopnosti prinaša tudi varnost, nadzor in odgovornost. Psihoterapevti so prepričani, da je dostop do psihoterapije pravica ljudi in zaradi ljudi je tu tudi zakon.

V Državnem zboru so 23. oktobra sprejeli zakon o psihoterapevtski dejavnosti, nato pa je Državni svet nanj izglasoval veto – predvsem zaradi pripomb dela zdravstvene stroke. Ocenili so še, da zakon prinaša problematične rešitve in neurejenost sistema. Kot je takrat v zagovor zakonu dejala generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Jasna Humar, področje psihoterapije sicer že sedaj obstaja, vendar pa ni regulirano in tako lahko ogroža ranljive ljudi, ki rabijo pomoč. V petek bodo poslanci ponovno odločali, tokrat mora zakon dobiti 46 glasov – nazadnje ga je potrdilo 41 poslancev, štirje pa so bili proti. 

»Poslanci imajo pred sabo v bistvu precej enostavno nalogo. Zavrniti morajo zakon, ki prinaša ogromno škode najranljivejšim skupinam bolnikov, to so bolniki z duševnimi motnjami in boleznimi,« je dejal predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine Igor Muževič.

Da je treba zakon bistveno preurediti in ga spremeniti, da ne bi ogrožal varnosti bolnikov, je bil prepričan tudi predsednik razširjenega strokovnega kolegija za klinično psihologijo Tristan Rigelj. Opozoril je, da je treba zakon bistveno preurediti in ga spremeniti, sicer bo ogrožal varnost bolnikov.

Nevrolog Dejan Georgiev je mnenja, da zakon v zdravstveni sistem uvaja nove zdravstvene delavce, ki nimajo ustrezne zdravstvene izobrazbe in kliničnih izkušenj – brez zadostnega poznavanja kliničnih značilnosti razpoloženjskih motenj psihoterapevt tako ne bo prepoznal opozorilnih znakov, ki kažejo na morebitno bolezen možganov. Da psihoterapija za zdravo populacijo ni enaka psihoterapiji za hudo ali kronično bolne, so opozorili tudi v Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo.

Na drugi strani so uporabniki ter predstavniki društva Altra in Civilne iniciative za zdrave odnose v šolah poslance pozvali, da po vetu ponovno podprejo predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti in tako pomagajo ljudem v stiski. Po njihovem prepričanju je zakon namenjen predvsem posameznikom, ki se soočajo z duševnimi stiskami, vendar si psihoterapije ne morejo privoščiti. V Civilni iniciativi za zdrave odnose v šolah so izpostavili, da je psihoterapija skupaj s psihiatrijo in klinično psihologijo eden najučinkovitejših načinov za reševanje duševnih stisk otrok, mladostnikov in odraslih. »Učitelji, ki vsak dan delamo z otroki in mladostniki, vidimo njihove naraščajoče stiske. Učitelji smo tisti, ki smo z njihovimi strahovi, bolečinami, odzivi, ki so posledica stisk doma, zunaj šole in naše celotne družbe, a mi nimamo ne podpore ne varovanih mehanizmov,« je dejala učiteljica Bojana Pustinek. »Pozdravljamo zakon, ki bo prinesel večjo dostopnost, sicer bo psihoterapija še naprej na voljo le tistim, ki si jo lahko privoščijo,« je izpostavil Tilen Recko iz društva Altra.