Zakon o psihoterapevtski dejavnosti je sprejet

V državnem zboru so z 41 glasovi za in štirimi proti sprejeli zakon o psihoterapevtski dejavnosti. Zakon regulira psihoterapevtsko dejavnost in tudi odpira pot, da bodo uporabniki do storitve lahko prišli tudi v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Poleg tega zakon uvaja Zbornico psihoterapevtov Slovenije, ki bo podeljevala licence in vodila register. Nasprotniki sicer še vedno med drugim opozarjajo, da se bo denar vzel iz obstoječih programov, kar bo zmanjšalo dostopnost zdravljenja za otroke, mladostnike in ljudi z duševnimi motnjami.

Po mnogih nasprotovanjih in zapletih so v državnem zboru danes sprejeli zakon o psihoterapevtski dejavnosti. Poslanci so glasovali in sprejeli tudi štiri dopolnila. Prvih pet let se tako pridobitev akreditacije omogoča le študijskim programom javnih univerz – razlog tega dopolnila naj bi bilo tveganje pretirane privatizacije izobraževanja na tem področju.

Kot smo že pisali, je do tega amandmaja prišlo po tem, ko so koalicijske stranke ocenile, da se je nova vloga nekdanje državne sekretarke v kabinetu zdravstvene ministrice porajala v celotnem postopku priprave zakona. Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, ki je koordinirala oblikovanje predloga zakona, je namreč sporočila, da bo postala dekanja fakultete za psihoterapijo na Novi univerzi, ki je še v nastajanju. Potrdili so tudi dopolnilo, s katerim so določili, da psihoterapevt oziroma kandidat za svoje delo prevzema etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost ter dopolnilo, ki črta besedilo, da skupščina Zbornice psihoterapevtov Slovenije oblikuje priporočene cenovne okvire posameznih storitev.

Zakon so podprli skoraj vsi poslanci Svobode in polovica poslancev NSi. Vzdržala se je večina poslancev stranke SD in Levice. Poslanci stranke SDS prisotnosti niso prijavili. Kot je pred glasovanjem pojasnila poslanka Karmen Furman (SDS), predlog zakona v sistemsko neurejeno področje vnaša še večjo zmedo.

Ne nasprotujemo psihoterapiji, nasprotujemo pa slabemu zakonu

»Obžalujemo, da se v javni razpravi o tako pomembnem področju, kot je duševno zdravje, vse pogosteje uporablja čustveno in populistično retoriko, ki ustvarja napačen vtis, da stroka nasprotuje psihoterapiji kot taki. To preprosto ne drži. Strokovnjaki s področij psihiatrije, klinične psihologije, pedopsihiatrije, pedagogike in v zdravstvu uveljavljenih psihoterapevtskih metod psihoterapijo globoko cenimo in priznavamo njen pomen pri izboljševanju kakovosti življenja ljudi, nenazadnje se je psihoterapija v Sloveniji začela razvijati znotraj psihiatrije in klinične psihologije. Tudi zato, ker ima psihoterapija v Sloveniji dolgo in razvejano zgodovino, nikakor ne gre za izključujoč ali vzvišen odnos stroke, ko ta opozarja na pomanjkljivosti zakona,« so pojasnili nasprotniki sprejetja zakona, ki so poudarili, da gre za odgovoren odnos do pacientov in kakovosti obravnave, gre za ljudi, ne za varovanje privilegijev.

»Naša zaveza je jasna: želimo pomagati ljudem, ne pa jih izpostavljati, oglaševati ali izkoriščati njihove stiske za krepitev lastne pomembnosti,« so zatrdili podpisani pod izjavo (Zdravniška zbornica Slovenije, Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, Združenje psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu, Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo in Združenje psihoterapevtov Slovenije).

Kot so zapisali, v nasprotju s trditvami podpornikov zakona, stroka ne nasprotuje psihoterapevtskemu delu, temveč predlaganemu zakonu, ki je po njihovi presoji nevaren, strokovno pomanjkljiv in sistemsko zavajajoč. Zakon namreč ne vzpostavlja jasne razmejitve med:

• svetovanjem v stiskah, ki sodi v okvir socialnega varstva, in
• psihoterapijo kot obliko zdravljenja duševnih motenj, ki sodi v zdravstvo.

Prav ta ločnica je po njihovi oceni temelj varnega sistema pomoči ljudem. »Če jo zabrišemo, se bo v zdravstveni sistem vključil nov poklic brez klinične usposobljenosti in brez obvezne diagnostike, kar ogroža paciente, ne pa jim pomaga,« so opozorili in dodali, da absolutno podpirajo, da se v socialnem varstvu uredi dostopno in brezplačno svetovanje za ljudi v življenjskih stiskah, da ni to zgolj privilegij tistih, ki si to lahko privoščijo.

Ob številnih grozljivih statistikah prišel čas za sodelovanje, povezanost in pristno skrb za sočloveka

Kot smo pisali v sredo, so na okrogli mizi in tiskovni konferenci predstavniki pacientov in psihoterapevtov pripadnike drugih strok opozorili, da v teh alarmantnih časih ne bi smelo biti več prostora za prerivanje in napade, ampak da je ob številnih grozljivih statistikah prišel čas za sodelovanje, povezanost in pristno skrb za sočloveka. Poslancem so sporočili, da je samo glas v podporo zakonu pravi glas za ljudi v hudih stiskah, glas vzdržanja ali celo nasprotovanja pa pomeni ohranitev popolnega nereda, cehovskega monopola in glas proti ljudem in proti psihoterapevtski stroki.

Na okrogli mizi je govoril tudi slovenski raper Boštjan Nipič - Nipke, ki je delil svojo osebno izkušnjo. Poudaril je, da je bila odločitev za psihoterapijo njegova najboljša odločitev v življenju. Žal mu je edino to, da se za psihoterapijo ni odločil že 10 let prej. V psihoterapevtsko skupino je hodil skoraj 10 let, so pa prišli tudi meseci, ko si tega ni mogel privoščiti. »Življenje se mi je obrnilo za 360 stopinj,« je dejal Nipke in povedal, da je šlo pri njem za predelovanje travmatične izkušnje iz otroštva, ko je izgubil očeta, ki je umrl nasilne smrti. Zdi se mu pomembno, da bi imel vsak dostop do pogovora in strokovne pomoči.

Pravnik Franci Gerbec, podpredsednik Zveze pacientov organizacij Slovenije je povedal, da je bil tudi sam v podobni situaciji po smrti svoje žene. V ožji družini je imel tudi primer mlade sorodnice. Njen oče, ki je bil alpinist in gorski reševalec, je umrl pred njenimi očmi. Deklica ima sicer motnjo avtističnega spektra in je bila dvakrat hospitalizirana v psihiatrični bolnici, kjer so ji intenzivno predpisovali zdravila. »Ko je šla domov, pa ni bilo nobenega nadaljevanja,« je opozoril na ključni problem – ko gredo domov, bi po njegovi oceni pacienti morali imeti individualno strokovno podporo s psihoterapevtom, ali pa srečevanja v skupnostnih oblikah. Deklica je zdaj uspešno končala srednjo šolo, vendar pa je bila pomoč psihoterapevta, ki jo je sam uredil, po Gerbčevih besedah nujno potrebna. Opozoril je, da imamo v Sloveniji registriranih 25 tisoč ljudi z resnimi, ponavljajočimi se duševnimi motnjami. Rabili bi tisoč strokovnjakov, pa jih nimamo. »Za nas je nerazumljiv prepir glede tega, da bi vpeljali v sistem nov, akademsko izobražen profil psihoterapevta,« je poudaril in dodal, da od strokovnjakov pričakuje, da se bo vedelo, kdaj se konča delo psihoterapevta in kdaj nastopi delo psihiatra ali psihologa.

Predstavnik društva Altra Tilen Recko je opozoril, da je nesprejemljivo, da bi uporabniki ostali brez zakona. Društvo Altra, najstarejša nevladna organizacija s področja duševnega zdravja v Sloveniji, podpira zakonsko ureditev področja psihoterapevtskih storitev. Ureditev področja je po njihovi oceni nujna za dostop dolgotrajno izključenih oseb s težavami v duševnem zdravju do storitev, ki so jim do sedaj večinoma bile nedostopne. Ljudje s težavami v duševnem zdravju potrebujejo dostopne, brezplačne, kvalitetne psihoterapevtske storitve. »Društvo in naši uporabniki pričakujemo, da bodo vse vpletene stroke sodelovale pri tem, da zakon zaživi in koristi tistim, za katere je napisan – ljudem,« je bil jasen Recko. Poudaril je pomembnost prelomnega trenutka, ki bo za ljudi pomenil manj stisk, trpljenja in nejasnosti