»V potrebnem enotnost, v dvomljivem svoboda, pri vsem pa ljubezen«

Danes, 26. junija 2024, smo imeli možnost udeležiti se lepo pripravljenega dogodka, ki priča o neverjetni ljubezni do Slovenije, do slovenske kulture, jezika, naroda. Udeležili smo se Slavnostne akademije ob 70-letnici Slovenske kulturne akcije (SKA). Dogodek je bil v Dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani, organizirali pa so ga: Slovenska kulturna akcija, Slovenska matica, Narodna in univerzitetna knjižnica, Izseljensko društvo Slovenija v svetu in Rafaelova družba.

Program, ki je obujal spomine

Po uvodni glasbeni točki Marcosa Finka, Lucasa Somoze Osterca ter prof. Ivana Vombergarja nas je dr. Ignacija Fridl Jarc vpeljala k uvodnim nagovorom. Spregovorili so: preko sporočila akad. Zorko Simčič, predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, predsednik SKA Damijan Ahlin, pomočnica ravnatelja NUK Ines Vodopivec. Poudarili so izjemen pomen SKA za ohranjanje slovenstva po svetu in pri nas ter ljubezen, vztrajnost, odločnost in trdo delo, ki so omogočili, da organizacija praznuje neprekinjenih 70 let delovanja. Vmes so doživeli vzpone in padce, tudi hude ovire s strani matične države, toda njihova slovenska zavest ter sledenje srcu sta bili močnejši. V tem času se je znotraj organizacije odvilo nešteto predavanj, razstav, predstav, koncertov, raznovrstnih prireditev, natisnilo nešteto besed v različnih publikacijah.

Doživeli so vzpone in padce, tudi hude ovire s strani matične države, toda njihova slovenska zavest ter sledenje srcu sta bili močnejši. 

V nadaljevanju so pozdravni nagovor imeli še: Boštjan Kocmur (Izseljensko društvo Slovenija v svetu), Lenart Rihar (Rafaelova družba), Aleš Gabrič (Slovenska matica), Rudi Merljak (Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu) ter Lojze Peterle (bivši predsednik Vlade RS). Rudi Merljak je v imenu Urada SKA podelil priznanje.

Simpozij so nadaljevali govorniki, ki so se vsak posebej posvetili določenemu vidiku:

• Lev Detela, dr. Andrej Fink, Damijan Ahlin: SKA skozi sedem desetletij
• Marjana Pirc: Glasila in kulturna revija SKA
• Helena Janežič: Druge publikacije SKA
• Tone Rode: Pregled literarne dejavnosti SKA
• Damijan Ahlin, Tone Kuntner: Gledališka dejavnost SKA
• Cecilija Grbec: Likovna umetnost SKA

V drugem delu pa so nekatera področja in svoja razmišljanja predstavili še:

• Marjana Pirc (Tone Mizerit): Glasbena dejavnost SKA
• Marcos Fink (Tone Mizerit): Teološko-filozofski odsek SKA
• Ivo Jevnikar, Lev Detela: Pomen in vloga SKA v zamejstvu
• Damijan Ahlin: Vloga in dejavnosti SKA danes ter vizija prihodnosti
• Helena Jaklitsch: Pomen SKA za ohranjanje slovenstva

Srce slovenstva

Posebna značilnost SKA je, da so jo začeli begunci, ki so pred trdim komunističnim režimom pobegnili v tujino in že v taboriščih – kar je svetovni fenomen – začeli z izobraževalnim, vzgojnim, literarnim, umetniškim in znanstvenim delom. SKA je bila ustanovljena 20. februarja leta 1954 v Buenos Airesu. Namen je bil, da bi SKA družila slovenske krščanske kulturne ustvarjalce v zdomstvu in zamejstvu, »ki žele z ustvarjalnim in posredovalnim delom pomagati pri ustvarjanju in širjenju kulturnih vrednot, posebno slovenskih. Idejni temelj organizacije je naravni etični zakon, potrjen in izpopolnjen po krščanskem svetovnem nazoru,« (Zorko Simčič). Seveda je bila SKA takoj prepovedana ustanova.

Mnogi so prostovoljno, z obilo darovanega časa, denarja in dela ne le ohranjali, temveč gradili slovenstvo.

Središče dela SKA je bilo v Argentini. Posebne zasluge imajo: Ruda Jurčec, dr. Tine Debeljak, Ladislav Lenček, akad. Zorko Simčič, Andrej Rot, Marijan Eiletz, dr. Katica Cukjati, Bara Remec, France Ahčin, dr. Milan Komar, dr. Mirko Gogala, dr. Alojzij Kukovica, Karel Mauser ter mnogi mnogi drugi, ki so prostovoljno, z obilo darovanega časa, denarja in dela ne le ohranjali, temveč gradili slovenstvo. V Argentini, pod južnim križem, je bilo srce dogajanja, vendar nikoli niso ostali izolirani; diasporo so jemali kot celoto ter svojo vlogo kot poslanstvo; bili so opora kulturnikom po vsem svetu. Delovali so vse do Tokia in Bangladeša, preko Rima, Pariza in Londona, v Evropi in zamejstvu.

.

Nepolitično delovanje je vplivalo na politiko

Delovanje SKA ni bilo ožje politično. SKA je delovala v več odsekih: filozofsko-teološki, glasbeni, leposlovni, likovni, gledališki, zgodovinski odsek. Cilj sodelavcev SKA je bil »iz roda v rod ohranjati ljubezen do domovine Slovenije« (Ahlin). Delovali so na področju kulture, slovenskega jezika, umetnosti, filozofije in teologije. Skrbeli so, da Slovenija ni bila pozabljena, da ni bila osovražena (kljub oviram, ki so jih sami od tam doživljali), da je bila celo ljubljena. To se ni zgodilo samo od sebe, potrebni so bili odločitev, ljubezen in trdo delo. Globoko v sebi so si želeli, da bi tudi Slovenija zadihala z demokratičnimi pljuči, da bi postala samostojna. Njihova želja se je uresničila – tudi z njihovo pomočjo. Samostojna Slovenija se je rojevala (tudi) v Argentini. Slovenci bi tem junakom slovenstva morali biti hvaležni. Iz tragedije so ustvarili dela, polna življenja in življenjskega smisla. Kot je rekel Tolstoj in v svojem nagovoru poudaril dr. Andrej Fink: »Lipa cvete iz samega življenjskega razkošja, iz življenjske sile. Ker je to v njeni naravi.« Tako je cvetela in še vedno cveti SKA – ker je to v njeni naravi, ker je to njeno poslanstvo.

Iz tragedije so ustvarili dela, polna življenja in življenjskega smisla.