V sedmih od desetih najbolj naseljenih držav na svetu bodo letos izvedli nacionalne volitve. Kaj lahko pričakujemo?

Uredništvo

Ustvarjeno s pomočjo UI.
POSLUŠAJ ČLANEK

Ameriški predsednik Joe Biden svetovno politiko pogosto opredeljuje kot »bitko med demokracijo in avtokracijo«, pri čemer se pogosto sklicuje na različna vprašanja, kot so tekmovanje ZDA s Kitajsko, ruska vojna v Ukrajini in celo izraelska vojna s Hamasom. Toda leta 2024 se bo globalna bitka med demokracijo in avtokracijo odigrala na voliščih. Sedem od desetih najštevilčnejših držav na svetu bo letos predvidoma volilo vodstvo države.

Te države segajo od pomanjkljivih demokracij, hibridnih režimov do avtokracij. Indiji, demokraciji z napakami, že skoraj 10 let vlada hindujsko-nacionalistični predsednik vlade Narendra Modi, ki je svojo oblast razširil z zatiranjem manjšin in omejevanjem svobode izražanja. Tudi sosednji Pakistan in Bangladeš ter bližnja Indonezija si prizadevajo, da bi se osvobodili prevladujočih kultov političnih osebnosti.

Rusija, avtokracija, v kateri volitve niso niti svobodne niti poštene, bo skoraj zagotovo potrdila še en mandat ruskega predsednika Vladimirja Putina, potem ko je ta podpisal ustavne spremembe, ki ponovno določajo omejitve njegovega mandata. Na zahodni polobli pa bosta Združene države Amerike in Mehika volili predsednika, ki bi lahko prinesla kontinuiteto ali morebiti prekinila dvostranske odnose med državama.

Letos bodo volitve potekale tudi v številnih srednjih velesilah in majhnih državah. Med njimi so Salvador, Iran, Senegal, Južna Afrika, Tajvan, Tunizija, Združeno kraljestvo in Venezuela.

Skupno naj bi na več kot 50 nacionalnih volitvah glasovalo več kot 40 odstotkov prebivalcev planeta. (V več deset drugih državah bodo potekale občinske, regionalne in nadnacionalne volitve, na katerih se bodo izbirali tudi člani Evropskega parlamenta.) Po podatkih Economist Intelligence Unit je najbolj demokratična država, ki se bo udeležila volitev, Islandija, najmanj demokratična pa Severna Koreja. Nobena od njiju ne bo imela večjega vpliva na svetovne zadeve.

Pri tem je zanimivo, da Economist ocenjuje le osem od teh držav kot polne demokracije. Medtem ko jih 40 % označuje kot demokracije z napakami. Te države so denimo Indija, Indonezija, Južna Afrika in Združene države Amerike. Kot »hibridne« režime karakterizira 17 %, med drugim tudi Pakistan, Senegal in Tunizijo. Preostalih 28 % pa so avtoritarne države, kot denimo Iran, Rusija, Ruanda in Venezuela.

V številnih kampanjah se pričakujejo podobne tematike

V Bangladešu, Salvadorju, Indiji, Rusiji in Tuniziji se bodo voditelji z astronomskimi ocenami podpore, vendar dvomljivimi demokratičnimi referencami poskušali obdržati na oblasti; v Indoneziji in Mehiki se voditelji, ki so se razdelili, ne morejo potegovati za ponovno izvolitev, vendar so se zelo potrudili, da bi imenovali zveste naslednike. Senegal in Tajvan sta edini državi, ki imata zagotovljeno novo vodstvo. Volivci v Južni Afriki in Združenem kraljestvu so razočarani nad obstoječimi strankami, vendar menijo, da imajo le malo dobrih alternativ.

Ker se volitev udeležuje toliko držav, so v ospredju tudi mednarodni odnosi. Poleg ameriško-mehiških vezi lahko sočasne volitve v Tajpeju in Washingtonu močno vplivajo na prihodnost ameriško-kitajskega tekmovanja na indo-pacifiškem območju. Če, kako in kdaj bodo potekale pričakovane volitve v Venezueli, bo to vplivalo tudi na to, ali bodo Združene države še naprej obremenjevale Caracas s sankcijami.

Evropska unija si je prizadevala pridobiti Tunizijo z denarjem za zajezitev migracij čez Sredozemlje – dogovor, ki je sporen na obeh straneh in bi ga lahko prekinilo prihodnje vodstvo. In številne t. i. neuvrščene države – med njimi Bangladeš, Indija, Indonezija in Južna Afrika – bodo v vse bolj bipolarnem svetu na preizkušnji svojih prepričanj.

Pregled volitev v 2024, kot ga je pripravil Foreign Policy.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike