V volilni kampanji govorili o deset tisoč, do leta 2026 pa bo zgrajenih 1244 javnih najemnih stanovanj

V predvolilnih soočenjih na letošnjih parlamentarnih volitvah je bila ena izmed bolj poudarjenih tem tudi stanovanjska problematika in cena nepremičnin predvsem v urbanih središčih. Predstavniki strank so v svojih nastopih predlagali in obljubljali marsikaj. Velikokrat se je slišala tudi številka 10.000 najemnih stanovanj. Ali celo več.

Spomnimo denimo na predlog Socialnih demokratov za izgradnjo 10.000 javnih najemnih stanovanj, projekt vreden 1,3 milijarde evrov, v obdobju med 2023 in 2029. Njihov predlog zakona je bil lani pripravljen na predpostavki, da v povprečju najemnina za novo 65 m2 veliko stanovanje v Ljubljani ne bo presegala 350 evrov na mesec.

O načrtih in obljubah smo pisali v tem prispevku, kjer smo pisali tudi o sposobnosti države za izpeljavo takšnega projekta in morebitno višino stroškov, ki bi jih tak projekt predstavljal.

Od smelih obljub in načrtov pa je očitno ostalo bolj malo. Namreč v roku dveh let si lahko Slovenija od novo zgrajenih 1244 stanovanj obeta 714 neprofitnih, ki se bodo oddajala za približno devet evrov na kvadratni meter, kot je pred kratim razlagal za 24ur direktor Stanovanjskega sklada republike Slovenije Črtomir Remec: "Nekatera so praktično že zgrajena, to predvsem govorim za Maribor pod Pekrsko gorco, kjer čakamo na uporabno dovoljenje. Prednostne kategorije so mladi, mlade družine, vsi s posebnimi potrebami in tisti, ki stanovanja nimajo."

Stanovanjske nepremičnine se še naprej dražijo

Stanovanjske nepremičnine so bile po podatkih Statističnega urada v 1. četrtletju na četrtletni ravni višje za 4,1 %, na letni pa za 16,9 %. Število prodaj je bilo na ravni lanskega povprečja.

Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin (tj. rabljenih stanovanj in hiš skupaj) so se na četrtletni ravni zvišale za 5,2 %. Cene rabljenih stanovanj so se zvišale za 5,5 %, cene rabljenih družinskih hiš pa za 4,7 %. Rabljena stanovanja so se najizraziteje podražila v Mariboru (za 6,9 %), sledile so podražitve v preostali Sloveniji (za 6,3 %) in v Ljubljani (za 5,3 %).

Cene novih stanovanjskih nepremičnin (nova stanovanja in nove družinske hiše skupaj) so bile v primerjavi s prejšnjim četrtletjem nižje za 6,8 %. Cene novih stanovanj so se znižale za 8,7 %, cene novih družinskih hiš pa zvišale za 2,0 %.

Letna rast cen stanovanjskih nepremičnin je bila 16,9-odstotna. Najizraziteje so se zvišale cene rabljenih stanovanj (za 19,9 %); sledile so cene rabljenih družinskih hiš (za 15,6 %) in novih stanovanj (za 4,5 %). Cene novih družinskih hiš pa so se znižale (za 1,5 %).

Rast cen nepremičnin nesorazmerna

V Sloveniji so podatki še bolj zaskrbljujoči kot v drugih državah EU, saj so se na medletnem nivoju cene stanovanjskih nepremičnin v tretjem četrtletju lanskega leta povečale za več kot 12 odstotkov (EU povprečje je bilo pri 10 odstotkih), izhaja iz Poročila o finančni stabilnosti Banke Slovenije z maja letos.

V istem poročilu je najbolj zgovorna primerjava z gospodarsko aktivnostjo: od leta 2015 dalje je v Sloveniji realni bruto domači proizvod narasel za nekaj manj kot 30 odstotkov, medtem ko so realne cene stanovanjskih nepremičnin narasle kar za 50 odstotkov.

Najemnine enako previsoke za slovenski standard

Če bi upoštevali razmerje povprečnih neto plač v Ljubljani in denimo v avstrijskem Gradcu, bi najemnine lahko znašale kvečjemu 14 evrov na kvadratni meter glede na raven prihodkov. Iz oglaševanih cen pa je razvidno, da so cene za najem stanovanj pred začetkom novega študijskega leta krepko poskočile. Trenutno znaša najemnina za garsonjero tudi od 500 evrov do 1200 evrov na mesec, k temu je treba seveda prišteti še stanovanjske stroške.

Enosobna stanovanja se oddajajo po ceni od 600 do 800 evrov, dvosobna pa za okoli 850 do 950 evrov. Seveda gre za oglaševane cene, kar ne pomeni, da so stanovanja za takšno ceno tudi oddana v najem. Še vedno pa velja, da so najdražje garsonjere in enosobna stanovanja.

Načrti ostajajo ambiciozni tudi za gradnjo javnih stanovanj

Stanovanjski sklad RS, ki je bil uspešen pri pridobivanju nepovratnih sredstev okoljskega ministrstva in posojila Razvojne banke Sveta Evrope v skupni vrednosti 108,25 milijona evrov, namerava do leta 2026 zgraditi 1244 javnih najemnih stanovanj po vsej državi, je povedal njegov direktor Črtomir Remec. Cilj pa ostaja, da bi sklad že do leta 2025 razpolagal z 10.000 najemnimi stanovanji.

"Glede na to, da smo trenutno krepko čez 7000 stanovanj v naših akcijah in da imamo okoli 2500 stanovanj v gradnji oz. v pripravi na gradnjo, smo optimistični glede dosega cilja, da bo sklad leta 2025 razpolagal z 10.000 najemnimi stanovanji," je uspešno zaključitev nacionalnega stanovanjskega programa 2015–2024, ki prehaja v zaključno fazo, naznanil direktor stanovanjskega sklada konec avgusta letos.



K temu bodo prispevala tudi pridobljena finančna sredstva. Sklad je namreč na javnem razpisu Ministrstva za okolje in prostor v okviru načrta za okrevanje in odpornost prejel 38,25 milijona evrov nepovratnih sredstev in bil uspešen z 11 projekti od skupno 12 prijavljenih.

Omenjena sredstva se bodo porabila za izgradnjo 714 javnih najemnih stanovanj na 11 lokacijah v petih statističnih regijah do konca leta 2024, od tega bo 136 oskrbovanih stanovanj. Pri vseh projektih je zagotovljenih tudi deset odstotkov stanovanjskih enot za funkcionalno ovirane osebe.

Ker je zemljišč za gradnjo stanovanj v državi trenutno premalo, bo izhodišče za novi program zemljiška politika. Za izgradnjo stanovanj v okviru novega programa pa bi lahko po oceni Remca upoštevali tudi 20 lokacij, ki so trenutno še na slabi banki.

Javna najemna služba zgolj ideja na papirju

Javna najemna služba pa se zaenkrat ni izkazala kot uspešen eksperiment. "Vemo, da je praznih stanovanj ogromno, ampak te lastnike je treba prepričati ali z ustrezno najemnino ali davčno olajšavo, da se odločijo, da ta stanovanja oddajo," je ob isti priložnosti dejal direktor stanovanjskega sklada.

Sklad je skladno z lansko novelo stanovanjskega zakona javni najem stanovanj začel izvajati z letošnjim letom, razpis je odprt od začetka februarja do konca leta. Doslej se je odzvalo 29 ponudnikov, od tega 27 fizičnih oseb ter občina, ki je ponudila dve stanovanji. Ponudbe so prejeli iz celotne Slovenije, med drugimi iz Maribora, Ljubljane, Krškega, Nove Gorice, Ankarana, Žalca, Murske Sobote, Črne na Koroškem, Litije in Novega mesta.