Velika evropska podjetja izgubljajo globalni boj z ameriškimi in kitajskimi

Morda se zdi neprimerno, a znana revija The Economist se je prav v času, ko se EU še ni opomogla od izglasovanega brexita, odločila za pisanje o še večjem problemu, ki zadeva evropsko gospodarstvo.

Po desetletju stagnacije so namreč največja evropska podjetja v vse večjem zaostanku za ameriškimi ali azijskimi. Viden je močan upad glede na začetek tisočletja.

Padec za evropska podjetja je brutalen. Od petdesetih najuspešnejših podjetij na svetu je evropskih samo še sedem. Kar 31 takih globalnih podjetij je ameriških, 8 pa kitajskih. Številke so še hujše, če jih primerjamo z letom 2006, kjer je bilo na seznamu najuspešnejših 17 podjetij iz Evrope.

Na začetku tretjega tisočletja je bilo popolnoma normalno predvidevati, da si bodo evropska podjetja skupaj z ameriškimi razdelila svet. Predvsem zato, ker so bile japonske multinacionalke že v velikem padcu. V največjem vzponu so bila evropska podjetja tik pred krizo leta 2008, kar ponazarja spodnji graf. Na njem si lahko ogledate tudi, kako se je zadeva razvijala po koncu krize do danes.

A stvari so se zares spremenile. Velika britanska podjetja BP, HSBC, Vodafone in GSK, ki so nekoč bila med največjimi na svetu, so sedaj le povprečni igralci na gospodarskem področju. Enako se je dogodilo tudi francoskemu Totalu, BNP Paribasu, Orangu in Sanofi-Aventisu.

Gospodarstvi Evrope in ZDA sta približno enako veliki, a povprečna tržna vrednost prvih 500 evropskih podjetij je kar za polovico nižja od prvih 500 ameriških. Povprečni profiti pa so 50-65% nižji.

Kaj je šlo narobe?

Za takšno situacijo je krivo tudi počasno okrevanje evropskega gospodarstva in močan dolar, pišejo pri The Economistu. Še bolj pa krivijo nesposobnost evropskih podjetij, da bi se ukvarjala s pravimi stvarmi.

Evropa se je namreč napačno odločila za staro, že preživeto industrijo. Prav tako so v Evropi podjetja zanemarjala razvoj na tehnološkem področju. Ameriška industrija je naredila Google in Facebook, kar evropska nikoli ne bi bila sposobna.

Evropsko gospodarstvo naj bi preveč vlagalo na trge držav v razvoju, ko je nato ekonomska kriza ustavila razvoj v teh državah, je začelo trpeti tudi evropsko gospodarstvo. Ameriško je v vsem tem času kar za polovico manj vlagalo v tuje trge in veliko več v domačega.

Vlaganje v razvoj in raziskave je še eden izmed problemov evropskega gospodarstva. Med 50. podjetji, ki največ vlagajo, je le 13 evropskih, kar je za 6 manj kot pred desetletjem. To da podjetja ne vlagajo, pa pomeni še, da so podjetja na tak način veliko prej podvržena tujim prevzemom.

Če hoče Evropa spet ustvariti gigante, bo potrebno več kot zgolj brzdati nacionalistične nagone - morda zrahljati njeno strogo protimonopolno zakonodajo, menijo novinarji The Economista in za primer navajajo ZDA, ki je doma dovolila oligopole, kar jim je zagotovilo veliko dobičkonosnost, iz katere je sledila mednarodno konkurenčnost.