Velike, svetle, odprte pisarne imajo tudi svojo temno plat

Pred leti so hit v večjih podjetjih, med drugim tudi v medijskih hišah, postale tako imenovane odprte pisarne - kjer veliko ljudi dela v velikem skupnem prostoru, posameznikovo delavno okolje pa je od sosednjega ločeno kvečjemu s pregrado ali stekleno šipo. 

A nekatere raziskave opozarjajo na serijo negativnih posledic tovrstnega kolektivnega pristopa k delovnem procesu, ki naj bi zmanjševale delovno učinkovitost.

Odprte pisarne so vse bolj prisotne tudi v slovenskem prostoru in sledijo sodobnim premisam o svetlih delovnih območjih in skupnem delu (co-working). Pisarne takega tipa so si večinoma omislila podjetja, katerih zaposleni ustvarjajo v kreativnem procesu, ki zahteva veliko komunikacije in sodelovanja.

Nenavadno pa je, da se je koncept razširil tudi na druga delovna okolja. Pred kratkim so na primer v odprto pisarno spremenili referat na Pedagoški fakulteti, v katerem je v enem manjšem prostoru, razmejenem z  steklenimi stenami, dela pet  zaposlenih.

Izogibanje turobnosti, ki ga omogočajo svetlejši in večji prostori, se vendarle pridruži tudi nekaj kaotičnosti, sploh med uradnimi urami, ko v skupni prostor vstopa tudi kolona študentov.

Vendar resnični pozitivni ali negativni učinki tega delovnega okolja v Sloveniji še niso raziskani. V tujini pa, kjer je koncept odprte pisarne poznajo že dlje časa, izidi niso najboljši, piše BBC.

Motnje pozornosti, hrup, širjenje virusnih okužb ...

Chris Nagele je pred štirimi leti svoje zaposlene, ki so prej delali od doma, premestil v odprto pisarno, vendar se je kmalu izkazalo, da je napravil napako. Delavci so bili bolj raztreseni in nezadovoljni, padla je produktivnost.

Raziskave pa so potrdile, da so delavci v odprtih pisarnah bolj podvrženi virusnim okužbam in tudi dvakrat več časa preživijo na bolniški.

Največjo težavo pa naj bi odprte pisarne povzročale na področju koncentracije in ohranjanju delovnega fokusa, saj vsakršne distrakcije, na primer telefonski pogovor ali tipkanje po tujem računalniku, preusmerijo del pozornosti. Kar 50 odstotkov zaposlenih v odprtih pisarnah poroča o motečem hrupu, ki so ga deležni med delom.

... a tudi večja vključenost, delovna pripadnost, sodelovanje

Seveda pa so tudi pozitivni učinki, kakršno je sodelovanje pri delovnih procesih. Nekateri viri navajajo tudi večjo vključenost novo zaposlenih, hitrejše uvajanje v delo podjetja in skupine in večjo delovno pripadnost.

V luči pozitivnih praks se zato išče nekakšne kompromisemed obema konceptoma: brainstorming sestanke, skupne prostore za manjše delovne time in podobno.

Nazaj na pisarniško zasebnost

Nagele je tri leta po uvedbi kocepta odprte pisarne idejo zavrgel, delovni prostor pa spremenil v zaprte prostore za vsakega od uslužbencev. Izkazalo se je, da so zaposleni produktivnejši in bolj zadovoljni. Vendar pa, kljub nezadovoljstvu in slabim razmeram, skoraj 70 odstotkov ameriških pisarn vztraja pri taki ureditvi.

V Sloveniji, kjer se koncept šele sramežljivo uveljavlja, pomislekov o učinkovitost takega delovnega prostora še ni na vidiku.

Vendar pa, kakor kaže primer fakultetnega referata, odprto pisarno včasih narekuje tudi prostorska stiska in ostaja edina alternativa majhnim zadušljivim pisarnam brez oken.

Vprašanja, katero od obojega uslužbence bolj izčrpava, pa je nekaj, kar bomo morali v slovenskem delovnem okolju šele odkriti.