[Video] Dr. Jože Plut: Vedno obstaja nevarnost, da pride do vojne (Odmev tedna, 21. 8. 2025)

Po krajšem premoru se je na spletno stran Domovine vrnila oddaja Odmev tedna. V prvi je župnik župnije Poljane nad Škofjo Loko dr. Jože Plut med drugim govoril o prazniku Marijinega vnebovzetja, vojaškem taboru, helikopterjih in o dnevu spomina na žrtve avtoritarnih režimov. Pogovor je vodil Alen Salihović.

Dobra polovica svetega leta je za nami. »Udeležba romarjev v Rimu in tudi v drugih cerkvah potrjuje, kako so taka sveta leta in milosti, ki jih Bog deli po Cerkvi, zelo potrebna, ljudje hrepenijo po njih,« je opazil Plut, ki je tudi misijonar usmiljenja. »Z malim trudom – seveda moramo verovati – lahko prejmemo obilje milosti tako zase kot za tiste, ki so že odšli s tega sveta,« je dejal Plut in dodal, da mnogi to izkoristijo.

Voditelj oddaje Odmev tedna Alen Salihović je župnika Jožeta Pluta vprašal, kako ocenjuje čestitke predsednice države Nataše Pirc Musar in predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič ob prazniku Marijinega vnebovzetja – gre za iskreno voščilo ali za nabiranje političnih točk? »Zdi se mi pomembno, da na voščila gledamo kot nekaj pozitivnega, iskrenega,« je odgovoril Plut, ki se mu zdi prav, da so predstavniki naših najvišjih državnih institucij pozorni na verska prepričanja svojih državljanov. »Praznik Marijinega vnebovzetja je čudovit praznik, je ena taka krona potrditve Božjih obljub in odrešenjske zgodbe,« je dejal in spomnil na besede prvih cerkvenih očetov: »Ni se spodobilo, da bi v grobu trohnelo telo žene, ki je rodila Božjega sina.« Bog je poskrbel za to – Marijo je takoj po smrti z dušo in telesom vzel v nebesa. »Ta vera v večno življenje tudi naših telesnih razsežnosti je vgrajena v vsakega človeka. Zato je na ta praznik toliko ljudi pri sveti maši in po romarskih cerkvah,« je pojasnil in dodal, da tudi neverni čutijo, da je življenje nekaj več in da mora presegati to naše obdobje človeškega življenja.

Sogovornika sta se dotaknila tudi romanja Karla Erjavca, ki se je na praznik Marijinega vnebovzetja podal na Brezje.

»Želel bi si, da bi naša država, pa konec koncev tudi državna podjetja, razumela, da je na določene verske praznike večji pretok ljudi na določene verske kraje,« je župnik komentiral dogajanje na praznični dan, o katerem smo pisali tudi v našem mediju, v članku »Se v Sloveniji vse verske skupnosti obravnava enako?« V naše uredništvo so namreč pisali verniki, ki so imeli na praznični dan težave z vlaki, nekateri pa naj bi prejeli tudi parkirne kazni. Po Plutovem mnenju bi se lahko naredilo kaj več, npr. da bi mestni redarji ali pa župani okoli romarskih cerkva prilagodili promet. »Ta stoječi promet je vedno problem, ljudje s parkiranjem na raznih koncih oviramo promet, pešce, kolesarji so že druga zgodba. Ampak ob takih praznikih bi bilo dobro, če bi država poskrbela za nekaj več parkirnih mest okoli cerkva in romarskih središč,« je dejal Plut in ob tem poudaril, da sam zagovarja parkiranje na parkirnih mestih. »Če so ljudje okoli cerkva dobili kazen samo zato, ker je nekdo odredil, da se to zgodi na praznik in da se kaj takega ne dogaja tudi pri drugih skupnostih, pa gre lahko tudi za diskriminacijo,« je ocenil.

Mnogi mediji so vojaški tabor katoliške mladine označili za spornega, nekateri so celo očitali Cerkvi, da se gre militarizacijo. »Katoliška mladina ni organizirala tabora, zgolj pridružila se je taboru, ki ga je organiziral za to usposobljen človek, ki je sicer nekdanji specialec Slovenske vojske,« je pojasnil Plut in opozoril, da je stvari treba pogledati tudi z drugega zornega kota. Opazil je, da pri novinarjih v času kislih kumaric že po tradiciji pride na tapeto Katoliška cerkev, tokrat je avgusta prišla na vrsto katoliška mladina. »Mladi hodijo na preživetvene tabore, da se naučijo veščin preživetja v naravi, orientacije, morda se tudi seznanijo s tem, kako so videti kakšne puške,« je pojasnil in dodal, da je dotični tabor izpadel problematičen zgolj zato, ker ima mladina naziv katoliška.

Poudaril je še, da bomo v slovenski javnosti – če bomo hoteli biti demokratični – morali prerasti to, da na druge gledamo negativno samo zato, ker mislijo drugače. »Vedno obstaja nevarnost, da pride do vojne, to je dejstvo. Na nek način moramo biti vedno pripravljeni nekaj narediti, da ubranimo svoje življenje in življenje naših bližnjih – in to velja tako za verne kot neverne,« je pojasnil in ocenil, da se mu zdi (tudi) krščanski pacifizem v naši družbi malo dvoličen. »Vse stranke, ki zdaj zagovarjajo pacifizem, so pred 40 leti zagovarjale vojno. Pa ne gre za preobrat v notranji miselnosti, ampak bolj za igro,« je dejal in pojasnil, da je krščanstvo v svojem temelju nenasilna vera, vendar pa tudi uči, da moramo imeti radi bližnje in sebe. Skrbeti moramo za blaginjo države in potemtakem državo tudi braniti, če je to potrebno.

Predsednica Nataša Pirc Musar se je na proslavo v Beltince peljala s helikopterjem. Mnogi so bili do te njene poteze kritični, tudi zato, ker je na predvolilnih soočenjih obljubila, da bo pred vsako svojo potjo preverila ogljični odtis. »Premalo cenimo institucije, ki predstavljajo državo in tudi tiste ljudi, ki so predstavniki teh institucij. Kot da na simbolni ravni nismo razumeli, da ti ljudje predstavljajo našo državo navzven,« se je na ta dogodek odzval Plut, ki meni, da je predstavnikom simbolnih funkcij treba omogočiti določene ugodnosti oz. možnost, da tudi na zunaj pokažejo, da zasedajo ta položaj. Je pa potrdil, da je problematično, če se ne ravna v skladu z obljubo. Sogovornika sta se pogovarjala tudi o nakupu helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, ki v zadnjem času buri duhove, in opomnila na razne anomalije, ki kažejo na to, da se v ozadju različni interesi – ne le pri dotičnem nakupu.

Sogovornika sta spregovorila tudi o dogajanjih, povezanih z vojno v Ukrajini, pa o dogajanju na Bližnjem vzhodu. Plut je med drugim opomnil, da je na svetu veliko konfliktov, ljudje trpijo na obeh straneh. Spomnil je na sirski konflikt, ki ga je vzdrževala tudi Rusija s svojimi enotami, na vprašanje Libanona, na preganjanje kristjanov v Siriji, konflikte v Nigeriji, pa v podsaharski Afriki, kjer koljejo kristjane – svet pa je tiho.

Na koncu sta govorila še o 23. avgustu, ko poteka Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov. A videti je, da v Sloveniji na določen totalitaren režim načrtno pozabljamo. »Človek ima kratek zgodovinski spomin, nekateri pa skrbijo za to, da imamo še krajšega, da se o teh stvareh ne učimo v šolah. Spominjamo se samo tistega, o čemer odločajo močni in vplivni v tej državi,« je dejal Plut in dodal, da se spominjamo zgolj žrtev fašizma in nacizma. Ob tem je še spomnil, da je aktualna vlada celo ukinila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Spomnil je na množico ljudi, ki so bili pobiti po vojni. »To je zgodba, ki jo bomo morali rešiti, ne moremo hoditi po kosteh. Če hočemo zadihati kot narod, si je treba naliti čistega vina in se spominjati vseh žrtev,« je poudaril Plut in priznal, da se kar naježi, ko sliši, da je Srebrenica največje morišče. »Največji poboj po drugi svetovni vojni se je zgodil na slovenskih tleh,« je bil jasen.

Dr. Jože Plut je izdal tudi svojo veliko željo – da bi imeli v Ljubljani spomenik neznanemu Slovencu, pod katerim bi bili ostanki vseh slovenskih vojakov, ki so padli. »Gre za simboliko, pokazali bi, da spoštujemo vse umrle, tudi če so padli na drugi strani,« je pojasnil in ob tem izrazil dvom, da se bo to kaj kmalu zgodilo – priznati bi bilo namreč treba povojne poboje, kar pomeni priznati revolucijo, to pa pomeni priznati številke, se odpovedati privilegijem … »Mi sanjamo resnične sanje,« je sklenil, svojim dvomom navkljub.