Vsi smo fašisti. Ampak ne povejte nikomur!

»O nekaterih stvareh se v razvitih demokracijah pač ne razpravlja,« je oni dan na Siolu zapisal Primož Cirman in človek bi mu z lahkoto prikimal, če se v naši "razviti demokraciji" te "nekatere stvari" zadnja leta ne bi množile kot gobe po dežju.

Samo v zadnjih dveh letih se denimo ni razpravljalo o varnostnem vidiku migrantske krize, ker je to ksenofobno. Nato bi se v izogib homofobiji moralo molčati o zakonskih posegih v prid istospolnim. Protiustavno je bilo razpravljati o splavu, zgodovinsko potvorjeno v negativni luči prikazovati SFRJ in JLA in neonacistično dvomiti v ustaško naravo Thompsonovih koncertov.

Da bi si širše množice slikoviteje predstavljale vso resnost tovrstnih prestopkov, so jih naši levičarji združili pod skupni imenovalec: »fašizem«.

Sklepajoč po številu prepovedi, ki jih zadnje čase vsiljuje levica, je v Sloveniji fašistov mnogo, celo več kot v časih fašistične okupacije.

Fašisti za vsakim grmom

Sklepajoč po številu prepovedi, ki jih zadnje čase vsiljuje levica, je v Sloveniji fašistov mnogo, celo več kot v časih fašistične okupacije.

Najprej je tu 400 tisoč ljudi, ki so na (najprej prepovedanem) referendumu glasovali proti "človekovim pravicam istospolnih". Nekaj manj, a še vedno veliko, si jih je na nacionalki z zadovoljstvom ogledalo Tarčo o splavu in še nekaj dodatnih "škandalozni" dokumentarec Valentina Areha o JLA – v oddajah, ki jih, tako pravijo, ne bi smelo biti. In na koncu so tisoč dvestotim sodržavljanom preprečili še fašistične orgije ob Thompsonovi glasbi.

Če k temu prištejemo še slovenske državljane, ki so podprli postavitev žice na meji s Hrvaško, in teh naj bi bilo po javnomnenjskih raziskavah 80 %, je jasno, da je Slovenija pravo leglo fašizma.

Fašist sem jaz, fašist si ti, fašisti smo mi vsi …

Zelo verjetno ste se v kateri od zgornjih skupin našli tudi vi in vas je ob spoznanju, da ste vendar fašisti, zmrazilo po hrbtu in stisnilo v prsih. Še toliko bolj, ko ste ugotovili, da so vam, ker redno hodite k maši in se politično izražate na družabnih omrežjih, k temu pripeli še oznako »klero«. Tako ste postali nadstopnja fašista – klerofašist.

Ugotavljam, da tudi sam izpolnjujem mnogo pogojev za (klero)fašista.  Na Domovini od začetka migrantske krize opozarjam (tudi) na njen varnostni vidik, s člankom Je Suis Norma sem bralce pozval k zmagoviti referendumski odločitvi, razpravo s splavu na nacionalki sem odobraval, ob Arehovem dokumentarcu o JLA sem užival, Thompsona pa – no, ne bi ga poslušal, a ga tudi ne bi prepovedal.

In vse to me najbrž naredi za fašista. Pri tem mi narodna zavednost, domoljubje če hočete, kvečjemu škodi. Kaj prida ne pomaga niti partizansko družinsko poreklo - en stari oče v XIV. diviziji, drugi borec proti nacistom in ustašem v vrstah hrvaških partizanov.

Ker nisem za prepoved Thompsona in menim, da so komunisti partizanstvo zlorabili za umazano revolucijo, bi mi kvečjemu očitali, da se deda zaradi vnuka obračata v grobu.

Onadva bi se seveda z menoj strinjala, a v skladu z nevarno resnico »zdaj je svoboda, zdaj moramo biti tiho,« za časa življenja o teh temah nista govorila niti v najožjem družinskem krogu.

Nalepka »fašist« je, jasno, družbeno sila neprijetna zadeva. Ne samo, da vas prosvetljeni strpneži zaradi nje gledajo postrani, škoditi vam zna tudi osebno in karierno.

… ampak ne povejte nikomur!

No, verjetno mnogi izmed vas, dragi fašisti, raje molčite in si mislite svoje še sedaj, ko ne živimo le v "svobodi", ampak tudi v "demokraciji". Nalepka »fašist« je, jasno, družbeno sila neprijetna zadeva. Ne samo, da vas prosvetljeni strpneži zaradi nje gledajo postrani, škoditi vam zna tudi osebno in karierno.

Navsezadnje vsi vemo, da fašist denimo ne more zasesti dobro plačanega mesta zagovornika načela enakosti ali dobiti službe v informativnem programu nacionalne RTV.

Zato imate prav, da se je v naši vrsti "razvite demokracije" nemara vendarle bolje sprijazniti s tezo, da se o nekaterih stvareh pač ne razpravlja. In ne ponavljati napak, kot si jih privošči avtor teh vrstic, ki ga prsti srbijo kanček bolj kot bi bilo priporočljivo.

A poznam politika, ki je tovrstno družbeno stanje duha zaokrožil z izrazom »levi fašizem« ter med fašiste popredalčkal še preostalih 20 odstotkov slovenskih "strpnežev".

Tako, vidite, smo na koncu fašisti vsi. Slovenija pa ni več najbolj komunistična, ampak najbolj fašistična država v Evropi.

Zato zbogom in heil musso …. karkoli že.