Za zdaj se še ne ve, kam bo padlo sovjetsko vesoljsko plovilo

Nedavno objavljene slike kažejo, da se za sondo vesoljskega plovila Kosmos 482 ob spuščanju na Zemljo vleče neznana struktura. Po poročanju portala Live Science bi lahko šlo za padalo – ki pa bo ob ponovnem vstopu v atmosfero po vsej verjetnosti zgorelo. Vesoljsko plovilo, ki naj bi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pristalo na Veneri, bo po napovedih na Zemljo padlo okoli 10. maja.

Vesoljsko plovilo Kosmos 482 je Sovjetska zveza izstrelila leta 1972, toda okvara v raketi je povzročila, da se je vesoljsko plovilo razcepilo na dvoje, pri čemer je glavno telo leta 1981 strmoglavilo nazaj na Zemljo, del pristajalne enote pa je od takrat ostal ujet v orbiti. Kot pišejo tuji mediji, je po mnenju strokovnjakov še prezgodaj, da bi točno vedeli, kam bo padlo 500 kilogramov težko plovilo in kako bo gmota kovine preživela vstop v atmosfero. Nizozemski znanstvenik Marco Langbroek je napovedal, da bo vesoljsko plovilo v atmosfero ponovno vstopilo okoli 10. maja. Ocenjuje, da bo kovinska gmota na Zemljo priletela s hitrostjo 242 km/h, če bo ostala cela. »Predmet je razmeroma majhen in tudi če ne razpade, je tveganje podobno tveganju pri naključnem padcu meteorita, katerih se zgodi več vsako leto. Večje je tveganje, da vas v življenju zadene strela,« je dejal znanstvenik. Čeprav je možnost, da bi vesoljsko plovilo nekoga ali nekaj res zadelo, majhna, pa tega ni mogoče popolnoma izključiti. Nasa je ocenila, da bo sonda ponovno vstopila v Zemljino ozračje med 7. in 13. majem 2025. Sonda je bila zasnovana na način, da zdrži vstop v Venerino ozračje – ravno iz tega razloga obstaja možnost, da bo sonda pri povratku ostala cela.

Langbroek in drugi menijo, da je pristajalna kapsula s premerom približno 1 meter zadnjih 53 let krožila okoli Zemlje, postopoma pa je izgubljala višino. Strokovnjaki dvomijo, da bi pristajalni sistem po toliko letih deloval. Po tako dolgem času v orbiti je verjetno ogrožen tudi toplotni ščit. »Bolje bi bilo, če bi toplotni ščit odpovedal, kar bi povzročilo, da bi vesoljsko plovilo med potopom skozi atmosfero zgorelo,« je po poročanju Guardiana dejal Jonathan McDowell iz Centra za astrofiziko Harvard-Smithsonian. »Če pa toplotni ščit zdrži, bo ponovno vstopil nedotaknjen in pol tone težak kovinski predmet bo padel z neba,« je še dejal. Vesoljsko plovilo bi lahko padlo kamor koli med zemljepisno širino 51,7 stopinje severa in juga. V rdečem območju so tudi Avstralija, Južna Amerika in Afrika, pa tudi deli Evrope, Severne Amerike in Azije. »Toda ker je večina planeta morje, je velika verjetnost, da bo plovilo res končalo v kakšnem oceanu«, je dejal Langbroek.

Doomed Soviet spacecraft, the Kosmos 482 probe from 1972, will tumble uncontrollably to Earth next week — and it could land almost anywhere...

A chunk from a 53-year-old Soviet spacecraft designed to land on Venus is set to cannonball back to Earth next weekend, and nobody knows… pic.twitter.com/hrcV1YltnN

— Brian Basson (@BassonBrain) May 2, 2025

»Neka struktura je povezana s kapsulo,« je na družbeni platformi X zapisal Ralf Vandebergh, nizozemski astronom in astrofotograf. »Ni nemogoče, da je to padalo, to so še vedno ugibanja!« S satelitskimi opazovalci, ki vneto spremljajo spuščanje vesoljskega plovila, bodo zagotovo sledile nadaljnje slike in posodobljene projekcije o tem, kam bo padlo.

New imagery of 1972 launched intended #Venera probe to visit #Venus but that is stuck in Earth orbit for 53 years, likely confirms that some structure is connected to the capsule. Not impossible that it's the parachute, but this is still speculation! pic.twitter.com/hctgEgLrEU

— Ralf Vandebergh (@ralfvandebergh) April 30, 2025

Kosmos 482 je bil zgrajen kot sestrska sonda Veneri 8, ki je bila izstreljena julija 1972 in postala drugo plovilo (po Veneri 7), ki je pristalo na Veneri. Ko je bila tam, je Venera 8 oddajala podatke z Venere nekaj več kot 50 minut, preden se je zaradi visokih temperatur in pritiska stopila oziroma zdrobila. 22. oktobra 1975 je na površju Venere pristala Venera 9. Posnela je prvo fotografijo površine planeta od blizu. Tri dni pozneje je pristala še Venera 10. Venera 10 je fotografirala površino in proučevala kamnine. Decembra 1978 sta na Veneri pristali Venera 11 in Venera 12 in nazaj poslali več podatkov o atmosferi Venere. Venera 12 je pošiljala podatke 110 minut. Marca 1982 sta na Veneri pristali še dve sovjetski vesoljski plovili - Venera 13 in Venera 14.

This is the particular capsule that is assumed to be captured in the images I took of #Cosmos482. This was the back-up spacecraft for #Venera-8 that was launched a few days earlier in 1972. Failed missions got a Cosmos number. this one never left Earth orbit. Images credit: TASS pic.twitter.com/a6s07i9S13

— Ralf Vandebergh (@ralfvandebergh) May 1, 2025

Venera je Zemlji najbližji planet. Od Zemlje je oddaljena približno 40 milijonov kilometrov - natančna razdalja je odvisna od tega, kje sta Venera in Zemlja v svojih orbitah. Vrti se v nasprotni smeri kot se vrti Zemlja. To pomeni, da na Veneri Sonce vzhaja na zahodu in zahaja na vzhodu. Vrti se zelo počasi - le enkrat na 243 zemeljskih dni. Dan na Veneri je tako daljši od našega leta. Po velikosti je podobna Zemlji, ima več velikih nižin in dve veliki visokogorski območji, ki sta približno v velikosti Avstralije in Južne Amerike. Ima več gora in vulkanov, velik del njene površine je prekrit s starimi tokovi lave. Najvišja gora na Veneri je višja od Mt. Everesta. Venera je najsvetlejši planet v osončju - na nebu je videti kot zelo svetla zvezda. V celoti je prekrita z gosto atmosfero ogljikovega dioksida in oblaki žveplove kisline, ki ji dajejo svetlo rumenkast videz. Učinek tople grede na Veneri povzroči, da temperature na njeni površini dosežejo 462 stopinj celzija, zaradi česar je Venera najbolj vroč planet v celotnem osončju.