»Zavezniki« so uničili minoritsko cerkev na Ptuju (16. del)

Ruševine minoritskega samostana po »zavezniškem« bombardiranju Ptuja. Vir: Minoritski samostan

Grad Vurberk je utrpel 34 neposrednih zadetkov raket, medtem ko so letala sprožila tudi topove, s katerimi so povzročila številne zadetke, in pognala v tek mitraljeze, s katerimi so dodobra »napršila območje«. Dve 225-kilogramski bombi sta zgrešili cilj. Ko so letala zapuščala prizorišče, je bila streha v ognju.

O »zavezniškem« bombardiranju Ptuja, ki je tudi v tem starodavnem mestu pustilo razdejanje, uničenje in globoko rano, je pisala Senka Dreu v Štajerskem tedniku (29. 9. 2022). Zgodovinar Sašo Radovanovič, ki je v arhivih v Londonu in Washingtonu odkril številne podatke o zavezniškem bombardiranju Slovenije, je povedal: »Prvi bombni napad je Ptuj doživel 14. marca 1945, ko je skupina osmih bombnikov B-17 priletela nad mesto in skušala uničiti oba mostova, železniškega in cestnega. Tri dni kasneje, 17. marca, so bila zaradi slabega vremena odpovedana vsa višinska bombardiranja s težkimi bombniki, zato so nad Ptuj poslali skupino 52 lovskih bombnikov P-38. Njihove bombe so močno poškodovale več lokov železniškega mostu, uničile železniški nadvoz, tračnice na več mestih in blokirale glavno železniško progo. Poškodovale so tudi železniške delavnice in uničile več kot 20 vagonov na ranžirni postaji. V prvem napadu so letala odvrgla približno 128, v drugem pa 400 250-kilogramskih bomb.« Bombe, namenjene železniškemu mostu, so uničile bližnje stavbe, predvsem minoritski samostan in stavbo Mladika, ki so jo po vojni deloma obnovili.

Uničili so samostan

V publicistiki so podatki, da naj bi Ptuj bombardirali že dvakrat prej, prvič 4. januarja in drugič 23. februarja 1945, ko so bombardirali ter uničili bližnji grad Vurberk.

Kot navajajo ptujski minoriti, je cerkev minoritskega samostana doživela bombardiranje v četrtek, 4. januarja 1945, ko je v trenutku postala kup ruševin. Takoj po vojni, ko so se izgnani bratje minoriti vrnili, so si prizadevali za obnovo. Celoten samostan so prekrili ter s farani domače in okoliških župnij začeli odstranjevati ruševine, do prave obnove cerkve pa ni prišlo. Ta je trajala zelo dolgo, da so jo vsaj v grobem postavili na novo, z ostalinami, ki so ostale po uničevanju »zaveznikov« leta 1945.

Kako so uničevali grad Vurberk in kaj se je dogajalo ob tem, preberite v nadaljevanju.

Za ogled se:

Želite prebrati ta članek?
Enkratni nakup članka:
1,49 €
Prijavi se
Ste že naročnik?
Naroči se
Naročnina že od:
16,25 €
na mesec

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.