Zakaj EU izgublja pri ljudeh, čeprav se vse gradi z evropskim denarjem?

Je Evropska unija izgubila stik s svojimi državljani? Je neuspešna pri izboljšanju kvalitete njihovega življenja? Je unija zgolj še vezivno tkivo skorajda propadlega sistema, ki ne koristi več nikomur?

V teh vprašanjih je verjetno vendarle za odtenek preveč skepse, a ob naraščanju evroskepticizma po Evropi jih nikakor ne smemo jemati preveč zlahka.

Zastavili so si jih tudi pri nemškem Spieglu, kjer poudarjajo, da Evropska unija sofinancira na tisoče projektov po celotni Evropi, a se obenem zdi, da slednjega nihče v resnici ne opazi.

Zato smo naredili hiter pregled, kako uspešna je bila pri črpanju evropskih sredstev v prejšnjem obdobju Slovenija in katere projekte je naša država zgradila (tudi) z evropskim denarjem.

Spiegel v svojem članku našteva številne izjemne investicije v evropskih državah, sofinancirane iz skladov EU. Denimo bio-produktivni mlin naslednje generacije globoko v finskih gozdovih, nov center za travmatične bolezni v Birminghamu. Na Cipru z evropskim denarjem financirajo izdelavo klobas z olivnim oljem, v Barceloni financirajo razvoj zdravil za zdravljenje genetskih napak, v Suffolku v Veliki Britaniji pa vetrne elektrarne. Denar za vse to gre iz evropske investicijske banke in Junckerjevega plana.

Prav ta plan je dal vsaki državi v EU možnost, da je lahko počrpala sredstva za vse mogoče investicije. Evropska komisija ga je predlagala pred dvema letoma in za države namenila 315 milijard denarja, ki so ga skupaj nabrali vsi evropski davkoplačevalci.

A ne glede na to, da so ta sredstva po vseh državah koristno vložena v gradnjo številnih pridobitev, ljudje nimajo občutka, da od EU kaj dobijo.

Kaj je dobila Slovenija?

Črpanje evropskih sredstev v Sloveniji je bilo včasih slabo. Od 4,1 milijarde evrov za obdobje od 2007 do 2013 smo jih počrpali le dobro polovico. Kot razlog je ministrstvo navedlo menjavanje ključnih ljudi ob vsakokratni menjavi vlade. Sicer smo v Sloveniji z evropskimi sredstvi iz finančne perspektive 2007-2013 sofinancirali več kot 5.000 projektov.

Primerjava z ostalimi državami članicami EU pokaže, da je Slovenija pri učinkovitosti črpanja evropskih sredstev v zadnjih letih naredila opazen napredek - z 19. mesta v sredini leta 2014 se je povzpela na 8. mesto v mesecu novembru 2015 in na 4. mesto ob koncu leta 2015.

Nekateri projekti, ki jih je EU sofinancirala v Sloveniji

Sprehodili smo se skozi nekatere večje projekte, v Sloveniji sofinancirane z evropskimi sredstvi.

Posodobili smo 155 kilometrov železniških prog, 100-odstotno pokritost s signalom GSM-R na železniški infrastrukturi, zgradili 52 km novih ter posodobili 36 km avtocestnih odsekov, zgradili sedem obvoznic, izvedli rekonstrukcijo desetih mostov, uredili 84 nivojskih prehodov cest na javni železniški progi ter tudi posodobili letališče Edvarda Rusjana v Mariboru.

S kohezijskimi sredstvi je bilo zgrajenih pet centrov za ravnanje z odpadki, njihove zmogljivosti zadostujejo potrebam Slovenije na področju ravnanja s komunalnimi odpadki, pojasnjujejo na MOP. Zgrajenih ali rekonstruiranih je bilo 43 čistilnih naprav in 672 kilometrov kanalizacijskega omrežja.

Ministrstvo za zdravje je z evropskim denarjem sofinanciralo dva projekta, prvi je eZdravje, drugi pa gradnja desetih urgentnih centrov. Dokončani so tako centri v Brežicah, Mariboru, Celju, Murski Soboti, Trbovljah, na Jesenicah, v Novem mestu in Novi Gorici.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so imeli za projekt vzpostavitve optične povezljivosti za izobraževalne in raziskovalne zavode na voljo 12,5 milijona evrov.

Še več kot na državni ravni pa je bilo evropskega denarja vloženega v občine. V zadnjih letih so se gradile lokalne ceste, vodovodi, vodohrami, kolesarske steze, športne dvorane, kulturni domovi, protipoplavna zaščita in še marsikaj drugega. Pravzaprav bi bilo resno investicijo na lokalni ravni, v katero ni vključen evropski denar, težko najti.

Mnogo denarja je šlo tudi za vzpodbujanje podjetništva, kmetijstva, izobraževanja, kulture in umetnosti ter drugih za družbo pomembnih aktivnosti.