Zakaj ščitimo monopoliste in kako je Uber postal prvovrstna politična tema?

V roke poslancev bo v naslednjih dneh romal zakonski predlog, ki bi omogočil vpeljavo novih možnosti, ki jih prinaša digitalna doba, in sicer naročanje in plačevanje taksi storitev s pomočjo pametnih naprav. Za to so si v preteklosti prizadevale različne vlade, vendar pa ogorčen odziv vpletenih razkriva, da so le-te s tem vsakokrat dregnile v osje gnezdo. Ne slišimo namreč vsak dan, da bi se prek družbenih omrežij grozilo ministrom in članom njihovega kabineta.

Zmerjanje in primitiven govor na družbenih omrežjih ter vse pogostejši protesti taksistov nedvomno pritegnejo pozornost. Gre res za napad na njihovo eksistenco, ali pa so v igri morebitni drugačni interesi?

Zgodba o prihodu multinacionalke Uber v Slovenijo ima že dolgo brado. Da je prihod le še vprašanje časa, je bilo prvič slutiti že septembra 2016, ko je tedanji minister Boris Koprivnikar v ZDA podpisal pismo o nameri med ministrstvom za javno upravo in podjetjem Uber.

Minila so že štiri leta, vmes pa so propadli že najmanj trije zakonski predlogi, ki bi omogočili, da se v Sloveniji uveljavijo tudi takšne platforme. Nared je tudi četrti predlog, ki ga je tokrat pripravilo ministrstvo za infrastrukturo pod vodstvom Jerneja Vrtovca. Glavni namen zakona sicer ni prihod tuje multinacionalke, temveč predvsem poenostaviti uporabo taksi storitev ter jih digitalizirati.

Zakonski predlog bi tako ukinil podeljevanje taksi licenc na nacionalni ravni ter ukinil obvezno uporabo taksimetrov. Plačevanje storitev bi bilo mogoče zgolj z uporabo mobilne aplikacije. Kljub temu pa zakon v nasprotju z ljudskim prepričanjem ne prinaša ukinitve vseh administrativnih ovir za opravljanje taksi prevozov. Še vedno jih bodo namreč lahko opravljali le tisti, ki imajo koncesijo za opravljanje storitev v določeni občini. Prav tako pa bo za opravljanje storitve voznik moral biti v ustreznem delovnem razmerju.

Zadovoljne stranke so ključ do uspeha

Ne vidimo vsak dan, da bi neki zakonski predlog, ki se tiče precej neurejenega področja, sprožil takšen vihar.

Da slabe izkušnje s slovenskimi taksisti niso le mit, priča anketa podjetja Valicon, iz katere je razvidno, da več kot polovica vprašanih (52 odstotkov) meni, da pogosto prihaja do preplačila storitev, 57 odstotkov pa se strinja s trditvijo, da se turistom in tujcem pogosto zaračunavajo višje cene. 40 odstotkov vprašanih ocenjuje, da pogosto prihaja do situacij, ko jih voznik pelje po daljši poti, 31 odstotkov pa, da se vožnja pogosto konča brez računa.

Glede na rezultate ankete so spremembe na področju taksi prevozov nedvomno potrebne. Prav nobenemu cehu namreč ne more biti v ponos, da se je polovica njihovih strank že kdaj čutila opeharjene. Mobilne aplikacije bi na to področje prinesle precejšnjo transparentnost. Potniku bi bilo namreč že pred prihodom avtomobila jasno, s kom se bo peljal in koliko bo za to vožnjo plačal. Vse morebitne poskuse goljufanja z izbiro daljših poti pa aplikacija zabeleži in v primeru goljufij lahko stranka dobi povrnjen denar.

Prekarnost dela je že tu

Obenem je veliko taksistov že danes podvrženih prekarnim oblikam dela. Pri delu namreč uporabljajo svoj avto, za delo imajo odprt s. p., delo pa si zagotavljajo s tem, da najemajo storitve dispečerskega centra, kateremu morajo za to vsak mesec odšteti določen znesek.

Za te taksiste Uber ne bi bil nobena grožnja, posredovanje dela prek aplikacije je nenazadnje precej cenejše in preglednejše od klicnih centrov. Prav zato bi bili ti najverjetneje prvi, ki bi ob prihodu tujih platform začeli izgubljati prihodke in stranke.

Poudariti pa velja, da bi morali po predlaganem zakonu vsi Uberjevi vozniki imeti sklenjeno delovno razmerje po delovno-pravni zakonodaji z vsemi dovoljenji, kar izključuje delo na črno. Enako velja tudi za vse ostale digitalne platforme tako domačih kot tujih ponudnikov, za katere bi na trgu veljala enaka pravila.

Ne gre pa tajiti, da bi bil prihod Uberja resna grožnja tudi večjim taksi službam z lastnimi dispečerskim centri, ki bi se morale na prihod takšnega tekmeca prilagoditi. Pri tem pa ni mišljena le cena, ampak tudi ponujanje bolj kakovostnih storitev.

Ob tem je jasno tudi, da so bile občine pri boju z lobiji taksistov precej nemočne, tako celo Mestna občina Ljubljana več let ni ukrepala proti taksistom, ki so tarife, zlasti tujcem, nastavljali, kot se jim je zljubilo, čeprav je za to imela vse zakonske pristojnosti (vir).

Dvojna igra Dejana Jefima

O tem, kako veliko si upajo slovenski taksisti, nam v tem trenutku zgovorno prikaže predsednik sindikata taksistov pri SDPZ Dejan Jefim, ki je hkrati tudi direktor podjetja Net-informatika. To pa se ukvarja prav s prodajo digitalnih produktov slovenskim taksistom. Prihod multinacionalke bi močno načel njegove prihodke. Prav te dni je sicer podjetje Net informatika izdalo aplikacijo Platforma, ki omogoča digitalno naročanje taksi prevozov, kmalu pa naj bi omogočila tudi kartično plačevanje računov. Digitalizacija torej da, a ne na prostem trgu.

Aktivno sodelovanje sindikatov v primerih, ko se sprejemajo takšne spremembe, je seveda zaželeno in nujno. Vendar pa se v tem primeru ni mogoče rešiti suma, da glavni sindikalist z napovedovanjem in organiziranjem protestnih shodov bolj kot za interese ljudi ki jih predstavlja, skrbi za interese lastnega podjetja. Kar pa poraja močne dvome v etičnost njegovega početja.

Za kakšne pritiske gre pri poseganju na to področje, pričajo tudi grožnje pristojnemu ministru Vrtovcu ter novinarju Bojanu Požarju, ki piše o motivih igralcev v ozadju slovenskega taksi trga.

Mnogi govorijo o svobodnem tržnem gospodarstvu. Redki pa tudi kaj naredijo. Zdaj se vidi, zakaj. Ko je minister Vrtovec samo začel govoriti o omejitvi monopola taksijev, je že bil deležen groženj. In Požar tudi. https://t.co/BoshoiNUco

— Tino Mamić (@TinoMamic) April 9, 2021

To je strašljivo, kako se odkrito grozi novinarju v Sloveniji, že nekaj dni! Koliko časa se bo to nadaljevalo @policija_si ? In kaj pravijo na to @BorutPahor @JJansaSDS @IgorZorcic ? https://t.co/yKSla8w6ya

— PublishWall (@PublishWall_si) April 10, 2021

Vlada medtem nadaljuje v smeri digitalizacije zbirokratizirane slovenske družbe. V ta namen je ustanovila strateški svet za digitalizacijo.

Slovenija je dobila prvi Strateški svet za digitalizacijo, ki ga sestavlja več kot 30 vodilnih strokovnjakov na številnih področjih, povezanih z digitalnimi tehnologijami. 🇸🇮 #DigitalnaSlovenija 💻#Digitalizacija pic.twitter.com/VCJrXO9ekE

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 10, 2021