Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti nasprotuje že več kot 2600 psihologov, psihiatrov in zdravnikov
Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti nasprotuje že več kot 2600 strokovnjakov in 32 razširjenih strokovnih kolegijev, ki so najvišji strokovni organ na posameznem medicinskem področju. »Zakon uzakonja uporabo psihoterapevtskih metod dela, ki niso podprte z dokazi in s tem ogroža zdravje bolnikom ter nekoristno usmerja javna sredstva, ki bi morala biti porabljena za z dokazi podprte metode zdravljenja telesnih in duševnih bolezni,« so v pozivu zapisali člani Razširjenih strokovnih kolegijev.
Na včerajšnji izjavi za medije, ki je potekala na Zdravniški zbornici Slovenije, so strokovnjaki s področja duševnega zdravja ponovno poudarili, da predlog Zakona o psihoterapevtski dejavnosti ni primeren za nadaljnjo obravnavo in da mora biti umaknjen. Pristojne so s peticijo, ki jo je podpisalo več kot 2600 kliničnih psihologov, psihiatrov, pedopsihiatrov, zdravnikov in drugih strokovnjakov, pozvali, naj predlog zakona v tej obliki nemudoma umaknejo in pripravijo nov, strokovno utemeljen predlog v sodelovanju s stroko. Opozorili so še, da peticijo spremlja tudi skupni dopis razširjenih strokovnih kolegijev (RSK), najvišjih strokovnih teles s področja zdravstva. Do danes je podporo izrazilo že dve tretjini vseh RSK-jev, kar po njihovih navedbah pomeni izjemno visoko raven strokovne enotnosti in zaskrbljenosti.
»Predlog zakona uvaja v zdravstvo nov poklic, za katerega ni določenih minimalnih standardov, ki sicer veljajo za vse druge poklice v zdravstvu. Ljudje z duševnimi težavami bodo zaradi tega ponovno deležni slabše obravnave,« je opozorila dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica Zbornice kliničnih psihologov. Ljudje s težavami v duševnem zdravju bi po njenih besedah dobili obravnave, ki so strokovno tudi sporne, saj predlagani zakon niža standarde znanja na področju pomoči ljudem v duševnih težavah. Opozorila je, da predlog zakona v zdravstvo vpeljuje poklic psihoterapevta, za katerega ni treba dosegati minimalnih standardov, ki so zahtevani za druge poklice v zdravstvu.
Po besedah pedopsihiatrinje Urše Mrevlje Lozar zakon ogroža predvsem otroke in mladostnike. »Z njim se ruši stopenjska obravnava in zamujamo priložnost za vzpostavitev kakovostnih preventivnih programov, ki bi pravočasno pomagali ljudem s težavami v duševnem zdravju,« je opozorila in dodala, da predlog zakona predvideva tudi premalo kliničnih izkušenj ter zelo razpršena in neopredeljena znanja. »Večina teh je iz smeri, ki niso dokazano učinkovite ali v zdravstvu potrjene,« je pojasnila.
Psihiatrinja Breda Jelen Sobočan je izpostavila, da je trditev, da bo psihoterapija dostopna vsem, zavajajoča. Po njenih besedah si nobena država tega ne more privoščiti. »Če psihoterapijo sistemsko financiramo brez prioritet, jo bodo tisti, ki jo res potrebujejo, še težje dobili,« je dejala in ob tem tudi opomnila, da se absolutno zavzemajo za ureditev psihoterapije, vendar pa ne znotraj zdravstva. Opozorila je še, da predlog zakona odpira vrata v zdravstvo in šolstvo različnim ideologijam, ki lahko tudi niso skladne s splošnimi družbenim normami, denimo o reprodukciji ter vlogi manjšin in spolov.
Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti nasprotuje več kot 2600 strokovnjakov in že 33 razširjenih strokovnih kolegijev, ki so najvišji strokovni organ na posameznem medicinskem področju
— Zdravniška zbornica Slovenije (@zdravniska) May 13, 2025
»Če najvišje posvetovalno telo ministrstva soglasno oceni, da zakon ni dober za bolnike, pa ga … pic.twitter.com/Ytph4UDUN8
Družinski zdravnik Igor Muževič je izpostavil tudi varnostni vidik za bolnike: »Zakon uvaja najnižje strokovne kriterije v EU. Psihoterapevt ne bo odgovoren niti v primeru, če ne prepozna duševne motnje, kar pomeni neposredno nevarnost za bolnika. Zakon ne povečuje ne dostopnosti ne kakovosti, kvečjemu oboje zmanjšuje.« Pediater in predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pa je navedel, da je član Zdravstvenega sveta, kjer so podali vrsto strokovnih pripomb - ki niso bile upoštevane. »Na koncu smo zaključili, da zakon v takšni obliki, kot je, ni primeren za sprejem. Če ministrstvo ne upošteva niti mnenja lastnih strokovnjakov, potem je nekaj narobe,« je opozoril.
V pozivu RSK glede Predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti so člani Razširjenih strokovnih kolegijev Ministrstvo za zdravje obvestili, da so preučili Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti in ugotovili, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Med drugim so navedli, da so bili v septembru 2024 na sestanek na Ministrstvo za zdravje vabljeni predstavniki RSK za otroško in mladostniško psihiatrijo (dr. Marija Anderluh), RSK za klinično psihologijo (podpredsednica mag. Anica Prosnik Domjan), RSK za psihiatrijo (dr. Borut Škodlar), ter predsednica Zbornice kliničnih psihologov dr. Sana Čoderl Dobnik. »Sestanek je vodil Aleš Živkovič, ki je po izobrazbi ekonomist z izobraževanjem iz transakcijske analize in je na delovnem mestu strokovnega svetovalca posebej angažiran za področje psihoterapije, čeprav psihoterapije v Sloveniji znotraj zdravstvenega sistema ne izvaja,« so zapisali. Predstavili so skupna strokovna stališča vseh treh strok, predvsem pa so poudarili, da predlog zakona o psihoterapiji predstavlja visoko stopnjo varnostnega tveganja za bolnike, saj povsem zaobide diagnostično fazo obravnave duševnih motenj in ne predvideva kompetenc za diagnostiko duševnih motenj za novonastali poklic psihoterapevt, ki pa so neobhodne za vsako varno obravnavo v medicini. »Naša stališča so bila na sestanku ignorirana in arogantno označena kot neustrezna s strani g. Živkoviča, ki nima medicinske izobrazbe in je naše argumente zavrnil, ne da bi podal en sam strokovni protiargument ali en sam primer dobre prakse iz tujine,« so opozorili.
Tovrsten nestrokoven odnos po njihovi oceni ne more prispevati k dobri praksi uvajanja dosežkov znanosti, strokovno preverjenih metod in razvoju stroke ter upoštevanju javnega zdravstvenega interesa, čemur so mu kot člani RSK zavezani. Opozorili so tudi, da pri samem vsebinskem snovanju predloga zakona sploh niso bili vključeni in je ves predlog tako neustrezen, da o posameznih členih, kaj šele posameznih formulacijah znotraj členov, sploh ne morejo diskutirati. Našteli so tudi razloge, zakaj zakon predstavlja varnostno tveganje za zdravje pacientov - med drugim je po njihovi strokovni oceni zakon v 3. točki 9. člena strokovno nedopusten, saj eksplicitno razrešuje psihoterapevte odgovornosti ob morebitnem poslabšanju zdravja, če mu pacient ne posreduje vseh potrebnih in resničnih informacij. »Iz strokovnega vidika je to nedopustno zato, ker so bolniki z duševnimi motnjami lahko prav zaradi svoje motnje nesposobni posredovati informacije. Zakon se tako načrtno in ključno razlikuje od 48. člena Zakona o zdravniški službi, kjer je zdravnik razrešen odgovornosti samo v primeru aktivnega zavajanja s strani pacienta, torej navajanja neresničnih informacij,« so pojasnili.
Prejšnji teden pa so na novinarski konferenci Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP) psihoterapevti podprli predlog zakona in med drugim poudarili, da opredelitev psihoterapevtov za nekompetentne in nosilce kvaziznanosti ni zgolj poniževanje, ampak etično sporno javno delovanje, ki tudi vpliva na ljudi v duševni stiski.
5 komentarjev
Peter Klepec
Ce je novi zakon drugacen kot tisti v Avstriji, Nemciji ali podobno, potem ni dober. Ker statisticno in vsebinsko ni verjetno, da so avtorji zakona v Sloveniji bolj pametni kot vsi ostali.
Igor Ferluga
V normalnih državah, verjamem da v vseh ostalih v EU, se zakone v zvezi z zdravstvom in zdravljenjem sprejema v soglasju s stroko. Aktualna vlada je uvedla iracionalno neumljivo in avtokratsko prakso, da te zakone sprejema z ignoranco stroke in z direktnim konfliktom in zaničevanjem stroke. To se ne more dobro končati za paciente.
Pri tem zakonu ima predlagatelj, MZZ samo posvetovalni strokovni organ, visoko izobražene strokovnjake, ki so celo življenje profesionalno na tem področju. In gre ministrstvo in direktno proti lastnemu strokovnemu organu. V osebi ekonomista in razvijalca aplikacij za zmenke, ki se je nekoč kdovezakaj odločil, da bi se izučil za psihoterapevta. In zdaj pred strokovno ekipo lastnega ministrstva s politično močjo špila šerifa. Katastrofa!
Psihoterapevta naj bodo vključeni v terapevtske time po smislu, a na evropsko primerljiv način. Ne na stopnjah, kjer nimajo ustreznih znanj. Npr v klinični diagnostiki ali v presojanju drugih oblik terapije. In tam, kjer dobijo pravice, se razume, da sodi zraven tudi vsakršna odgovornost, tudi kazenska, če gre kaj narobe po krivdi terapevta. Ne pa da se njih odveze te odgovornosti, kot stoji v zakonu.
Vse očitno kaže, da gre za lobistični zakon. Poznavajoč to vlado, tudi z namenom, da se pokaže sredinec medicinski stroki.
Še enkrat. To ne vodi nikamor. Zdi se, da je vir problemov, da je psihoterapija karijerno zanimivo področje, da je ljudi, ki bi se s tem ukvarjali, več kot je potencialov v budgetu ZZZS za to. Psihoterapija iz lastnega žepa pa seveda ni poceni in si jo mnogo težko privoščijo, ali sploh ne. Nek kompromisni dogovor bi bil tu le zaželjen, ki ne bil povozil evropsko primerljivih standardov. Najbrz je tu zadrgnjenosti in strahov tudi s strani psihiatrične in klinično-psihološke stroke preveč. Npr v odnosu do izobraževanj na univerzi Sigmunda Freuda in na teološki fakulteti. Eno od nastopajočih psihiatrinj na konferenci je razumeti kot tisto woke policajko, ki bi ideološko terapevtske prakse na tej osnovi ločevala na sprejemljive in nesprejemljive. Vedno so v psihiatriji in psihoterapiji obstajale različne šole in poudarki in tudi na tem področju se ljudje legitimno razlikujejo po svetovnih nazorih. Zadnje, kar rabi psihiatrija, klinična psihologija in psihoterapija je zaukazana woke diktatura!
BARBARA RAKUN
Obstaja knjiga o čustveni inteligenci (zelo dobra knjiga), kjer je napisano, da se 90 % težav lahko reši s pogovorom. Ne pomeni to, da se samo z enim pogovorom vse reši, ampak je to proces. Ne zanikam, da določeni ljudje imajo take težave v duševnem zdravju in zaradi tega potrebujejo zdravila. Vendar večina ljudi tega ne potrebuje. Zato ne razumem tega zdravniškega lobija in pritiskov psihiatrov, kliničnih psihologov itd., da v svoje timsko delo ne povabijo psihoterapevtov, ki so res usposobljeni, ki imajo veliko znanja in izkušenj.
Pa a se sploh še zna danes kdo pogovarjati na človeški osnovi? A kdo zna pristopiti do človeka, ga objeti, ga potolažiti, ga razumeti, ga spodbujati?
Seveda si zdravstvo ne želi konkurence, ker vedo, da če bi se ljudje več pogovarjali, več skrbi posvečali sebi, bi mogoče kar nekaj zdravstvenih težav odpadlo in zdravniki ne bi več toliko receptov pisali. Hehe, v Sloveniji se zdravila zlorablja na polno.
Miha12345
Zakon je kot drugje v svetu. Namreč v mnogih deželah psihoterapevti lahko izvajajo psihoterapevtska dela brez navodila psihologa, in so plačani iz zdravstvenega zavarovanja. Zakon uvaja evropske norme kaj so psihoterapevtska dela in psihoterapevti lahko izvajajo samo ta, ne pa delo psihologov. Tukaj zgleda da se gre za poskus vzdrževanja monopola psihologov tudi na psihoterapevtskim delom
Igor Ferluga
O, Aleš Živković, z njim smo se pa že srečevali. Ekonomist. Politični analitik. Poslovno je razvijal aplikacije za zmenke. Zdaj je očitno glavni pri odločanju, kako se bo zdravilo ljudi s psihičnimi težavami in boleznimi. Tako približno kot difovci in Tina Gaber o prehrani bolnikov in ukinjanju predpisanih zdravil. Bravo, golobisti, ste unikum v celem svetu; diletantstvo ste prignali na vrh Mt. Everesta!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.