Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti nasprotuje že več kot 2600 psihologov, psihiatrov in zdravnikov

Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti nasprotuje že več kot 2600 strokovnjakov in 32 razširjenih strokovnih kolegijev, ki so najvišji strokovni organ na posameznem medicinskem področju. »Zakon uzakonja uporabo psihoterapevtskih metod dela, ki niso podprte z dokazi in s tem ogroža zdravje bolnikom ter nekoristno usmerja javna sredstva, ki bi morala biti porabljena za z dokazi podprte metode zdravljenja telesnih in duševnih bolezni,« so v pozivu zapisali člani Razširjenih strokovnih kolegijev.

Na včerajšnji izjavi za medije, ki je potekala na Zdravniški zbornici Slovenije, so strokovnjaki s področja duševnega zdravja ponovno poudarili, da predlog Zakona o psihoterapevtski dejavnosti ni primeren za nadaljnjo obravnavo in da mora biti umaknjen. Pristojne so s peticijo, ki jo je podpisalo več kot 2600 kliničnih psihologov, psihiatrov, pedopsihiatrov, zdravnikov in drugih strokovnjakov, pozvali, naj predlog zakona v tej obliki nemudoma umaknejo in pripravijo nov, strokovno utemeljen predlog v sodelovanju s stroko. Opozorili so še, da peticijo spremlja tudi skupni dopis razširjenih strokovnih kolegijev (RSK), najvišjih strokovnih teles s področja zdravstva. Do danes je podporo izrazilo že dve tretjini vseh RSK-jev, kar po njihovih navedbah pomeni izjemno visoko raven strokovne enotnosti in zaskrbljenosti.

»Predlog zakona uvaja v zdravstvo nov poklic, za katerega ni določenih minimalnih standardov, ki sicer veljajo za vse druge poklice v zdravstvu. Ljudje z duševnimi težavami bodo zaradi tega ponovno deležni slabše obravnave,« je opozorila dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica Zbornice kliničnih psihologov. Ljudje s težavami v duševnem zdravju bi po njenih besedah dobili obravnave, ki so strokovno tudi sporne, saj predlagani zakon niža standarde znanja na področju pomoči ljudem v duševnih težavah. Opozorila je, da predlog zakona v zdravstvo vpeljuje poklic psihoterapevta, za katerega ni treba dosegati minimalnih standardov, ki so zahtevani za druge poklice v zdravstvu.

Po besedah pedopsihiatrinje Urše Mrevlje Lozar zakon ogroža predvsem otroke in mladostnike. »Z njim se ruši stopenjska obravnava in zamujamo priložnost za vzpostavitev kakovostnih preventivnih programov, ki bi pravočasno pomagali ljudem s težavami v duševnem zdravju,« je opozorila in dodala, da predlog zakona predvideva tudi premalo kliničnih izkušenj ter zelo razpršena in neopredeljena znanja. »Večina teh je iz smeri, ki niso dokazano učinkovite ali v zdravstvu potrjene,« je pojasnila. 

Psihiatrinja Breda Jelen Sobočan je izpostavila, da je trditev, da bo psihoterapija dostopna vsem, zavajajoča. Po njenih besedah si nobena država tega ne more privoščiti. »Če psihoterapijo sistemsko financiramo brez prioritet, jo bodo tisti, ki jo res potrebujejo, še težje dobili,« je dejala in ob tem tudi opomnila, da se absolutno zavzemajo za ureditev psihoterapije, vendar pa ne znotraj zdravstva. Opozorila je še, da predlog zakona odpira vrata v zdravstvo in šolstvo različnim ideologijam, ki lahko tudi niso skladne s splošnimi družbenim normami, denimo o reprodukciji ter vlogi manjšin in spolov.

Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti nasprotuje več kot 2600 strokovnjakov in že 33 razširjenih strokovnih kolegijev, ki so najvišji strokovni organ na posameznem medicinskem področju
»Če najvišje posvetovalno telo ministrstva soglasno oceni, da zakon ni dober za bolnike, pa ga … pic.twitter.com/Ytph4UDUN8

— Zdravniška zbornica Slovenije (@zdravniska) May 13, 2025

Družinski zdravnik Igor Muževič je izpostavil tudi varnostni vidik za bolnike: »Zakon uvaja najnižje strokovne kriterije v EU. Psihoterapevt ne bo odgovoren niti v primeru, če ne prepozna duševne motnje, kar pomeni neposredno nevarnost za bolnika. Zakon ne povečuje ne dostopnosti ne kakovosti, kvečjemu oboje zmanjšuje.« Pediater in predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pa je navedel, da je član Zdravstvenega sveta, kjer so podali vrsto strokovnih pripomb - ki niso bile upoštevane. »Na koncu smo zaključili, da zakon v takšni obliki, kot je, ni primeren za sprejem. Če ministrstvo ne upošteva niti mnenja lastnih strokovnjakov, potem je nekaj narobe,« je opozoril.

V pozivu RSK glede Predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti so člani Razširjenih strokovnih kolegijev Ministrstvo za zdravje obvestili, da so preučili Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti in ugotovili, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Med drugim so navedli, da so bili v septembru 2024 na sestanek na Ministrstvo za zdravje vabljeni predstavniki RSK za otroško in mladostniško psihiatrijo (dr. Marija Anderluh), RSK za klinično psihologijo (podpredsednica mag. Anica Prosnik Domjan), RSK za psihiatrijo (dr. Borut Škodlar), ter predsednica Zbornice kliničnih psihologov dr. Sana Čoderl Dobnik. »Sestanek je vodil Aleš Živkovič, ki je po izobrazbi ekonomist z izobraževanjem iz transakcijske analize in je na delovnem mestu strokovnega svetovalca posebej angažiran za področje psihoterapije, čeprav psihoterapije v Sloveniji znotraj zdravstvenega sistema ne izvaja,« so zapisali. Predstavili so skupna strokovna stališča vseh treh strok, predvsem pa so poudarili, da predlog zakona o psihoterapiji predstavlja visoko stopnjo varnostnega tveganja za bolnike, saj povsem zaobide diagnostično fazo obravnave duševnih motenj in ne predvideva kompetenc za diagnostiko duševnih motenj za novonastali poklic psihoterapevt, ki pa so neobhodne za vsako varno obravnavo v medicini. »Naša stališča so bila na sestanku ignorirana in arogantno označena kot neustrezna s strani g. Živkoviča, ki nima medicinske izobrazbe in je naše argumente zavrnil, ne da bi podal en sam strokovni protiargument ali en sam primer dobre prakse iz tujine,« so opozorili. 

Tovrsten nestrokoven odnos po njihovi oceni ne more prispevati k dobri praksi uvajanja dosežkov znanosti, strokovno preverjenih metod in razvoju stroke ter upoštevanju javnega zdravstvenega interesa, čemur so mu kot člani RSK zavezani. Opozorili so tudi, da pri samem vsebinskem snovanju predloga zakona sploh niso bili vključeni in je ves predlog tako neustrezen, da o posameznih členih, kaj šele posameznih formulacijah znotraj členov, sploh ne morejo diskutirati. Našteli so tudi razloge, zakaj zakon predstavlja varnostno tveganje za zdravje pacientov - med drugim je po njihovi strokovni oceni zakon v 3. točki 9. člena strokovno nedopusten, saj eksplicitno razrešuje psihoterapevte odgovornosti ob morebitnem poslabšanju zdravja, če mu pacient ne posreduje vseh potrebnih in resničnih informacij. »Iz strokovnega vidika je to nedopustno zato, ker so bolniki z duševnimi motnjami lahko prav zaradi svoje motnje nesposobni posredovati informacije. Zakon se tako načrtno in ključno razlikuje od 48. člena Zakona o zdravniški službi, kjer je zdravnik razrešen odgovornosti samo v primeru aktivnega zavajanja s strani pacienta, torej navajanja neresničnih informacij,« so pojasnili.

Prejšnji teden pa so na novinarski konferenci Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP) psihoterapevti podprli predlog zakona in med drugim poudarili, da opredelitev psihoterapevtov za nekompetentne in nosilce kvaziznanosti ni zgolj poniževanje, ampak etično sporno javno delovanje, ki tudi vpliva na ljudi v duševni stiski.