Zavlačevanje države pri vračanju odvzete cerkvene zemlje bo davkoplačevalce stalo še 20 milijonov evrov

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov mora Nadškofiji Ljubljana še ta mesec plačati dobrih 19,6 milijonov evrov, če se na sodbo ne bodo pritožili.

Ljubljansko okrožno sodišče je v ponovnem sojenju zaradi nerazumno dolgotrajne denacionalizacije mozirskih in pokljuških gozdov ljubljanski nadškofiji prisodilo 17,4 milijona odškodnine, od katerih je 9,2 milijona že plačanih. Sklad mora poleg tega plačati še okrog enajst milijonov zamudnih obresti in 422.000 evrov pravdnih stroškov za izgubljene pritožbene postopke.

Nadškofija Ljubljana je sicer po končanem denacionalizacijskem postopku leta 2009 zaradi nezmožnosti uporabe gozdov skladu predlagala, da ji izplača odškodnino v višini slabih 7 milijonov evrov, a so v Skladu kmetijskih zemljišč ponudbo zavrnili.

Cena za to odločitev je sedaj skoraj 20 milijonov evrov, ki jih bomo plačali davkoplačevalci, najverjetneje kar iz proračuna, saj državni sklad sedaj pravi, da tega denarja nima. Dodatna 2 milijona stroškov so nam državni uradniki nakopali, ker so odlašali z izplačilom nespornega dela odškodnine.

Sklad kmetijskih zemljišč je imel lani po poročanju Dnevnika lani okrog 10 milijonov prihodkov, in sedaj javno toži, da Cerkvi z vsemi svojimi prihodki ne bi mogel poplačati niti zamudnih obresti – poleg tega pa ima odprtih še devetnajst drugih odškodninskih zahtevkov. Kje bo Sklad denar dobil, še ni znano.

Dolga praksa izogibanja denacionalizaciji in tratenja davkoplačevalskega denarja

Katoliški Cerkvi v Sloveniji je komunistična oblast po 2. svetovni vojni protipravno odvzela skoraj vse premoženje. Med številnimi nepremičninami so bili tudi gozdovi, ki jih je država skladno z Zakonom o denacionalizaciji, sprejetim decembra leta 1991, začela postopno vračati. Vračanje bi se moralo končati do leta 2005, postopki, vredni milijone evrov, pa še leta 2018 ostajajo nerešeni.

Na Nadškofiji Ljubljana so že večkrat opozorili, da država pri postopkih denacionalizacije izjemno zavlačuje. Vnovične pritožbe pomenijo novo zavlačevanje in še višje odškodnine. Več je primerov, ko se želi država z razglasitvijo javnega dobrega izogniti vračilu nepremičnin. A takšni poskusi, ki želijo zaobiti zakon o denacionalizaciji, na sodišču ne zdržijo. Odgovornosti za vlečenje postopkov ni prevzel še nihče, odškodnine naraščajo, davkoplačevalski denar pa odteka.

Cerkev ni kriva, da denacionalizacija traja več kot četrt stoletja

Tokrat ponovno rešen primer pokljuških in mozirskih gozdov že ima dolgo zgodovino. Omenjeni gozdovi so bili Cerkvi po pravnomočni odločbi o vrnitvi gozdov vrnjeni med leti 2005 in 2007. Če bi bila odškodnina za neuporabo gozdov izplačana takrat, milijonskih zamudnih obresti ne bi bilo. Tako pa odškodnina ni bila izplačana, zadeva pa je romala na sodišče.

Ljubljansko okrožno sodišče je tako Cerkvi za te že dolgo vrnjene gozdove, novembra 2015 prisodilo 11,2 milijona evrov odškodnine in okrog šest milijonov zamudnih obresti, od katerih je Sklad 9,2 milijona odškodnine lani tudi izplačal.

Na sodbo sta se pritožili obe strani. Sklad, češ, da je odškodnina prenizka, Cerkev, češ, da je vrednost svoje oškodovanosti izračunala napak in je bila še šest milijonov višje. Sodišče je višji zahtevek Cerkve takrat zavrnilo.

Višje sodišče je nato decembra lani sodbo razveljavilo in odredilo ponovno sojenje, ki je sedaj končano z dosojeno odškodnino 17,4 milijone evrov.

Sodni ping pong med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov in ministrstvom ter Cerkvijo tako za različne nepremičnine poteka že leta. Cerkev se je medtem nekajkrat že izvensodno poravnala (npr. v primeru kmetijske šole l. 2007).

Tudi v primerih denacionalizacije gorenjskih in zgornjesavinjskih gozdov je predlagala poravnavo v višini slabih 7 milijonov evrov, ki pa jo je Sklad zavrnil. Čeprav je bilo zahtevku za vračilo gozdov Cerkvi ugodeno že desetletje, je tudi v tem primeru trajalo desetletje, predenj je Sklad poravnal odškodnino in obresti za nezmožnost uporabe gozdov.

Poleg dolgih sodnih postopkov, ki močno večajo stroške, bi moral odgovornost za zapravljanje davkoplačevalskega denarja nositi tudi sedemčlanski svet Sklada, v katerem sedijo štirje predstavniki kmetijskega ministrstva in vlade ter trije strokovnjaki.

Odprti še nekateri primeri

Ljubljanska nadškofija pa je bila neuspešna pri zahtevku za vračilo nekdanjega Baragovega semenišča v Ljubljani (zdajšnji Akademski kolegij). Upravno sodišče je julija lani namreč presodilo, da da nadškofija ni denacionalizacijska upravičenka do Baragovega semenišča, češ da je bilo njegov lastnik Škofijsko duhovsko semenišče v Ljubljani in ne tedanji Škofijski ordinariat v Ljubljani, katerega pravna naslednica je nadškofija.

Nerešeni ostajajo postopki vrnitev zemljišč ob obali Bohinjskega jezera in v Triglavskem narodnem parku, med drugim Sedmera jezera in slap Savica.

Ukradeš premoženje. Ko ga je treba vrniti, zavlačuješ četrt stoletja. Potem se pritožuješ, ko je treba plačati odškodnino za zavlačevanje. In ta grd je tisti, ki si ga okradel. #rdečalogika

— Martin Nahtigal (@martinnahtigal) 9 January 2018