Železniška postaja Nova Gorica: po "pogajanjih" z izvajalcem cena narasla za neverjetnih 30 odstotkov

Ponudbo konzorcija podjetij Kolektor Koling, GH Holding, SŽ ŽGP Ljubljana in Iskra v višini 52,8 milijona so na Direkciji za infrastrukturo na javnem razpisu zavrnili, češ da bistveno presega zajamčena sredstva za projekt, a nato so namesto novega razpisa izvedli postopek s pogajanji s tem konzorcijem. Rezultat: cena nadgradnje železniške postaje v Novi Gorici bo še vedno za več kot 30 odstotkov višja od predhodno ocenjene vrednosti projekta na Direkciji za infrastrukturo.

V času vlade Roberta Goloba, ko se je standard povprečnega Slovenca poslabšal, še toliko bolj bodejo v oči izjemno visoke številke pri projektih železniške infrastrukture. Največ pozornosti je namenjene nadgradnji železniške postaje Jesenice. Projekt je bil sprva v času Janševe vlade ocenjen na dobrih 82 milijonov evrov z DDV. A načrtovana gradnja je nato v času sedanje vlade rasla glede vseh (dodatnih) predvidenih del, še bolj pa je šla v višino cena. Javnost je tako pred kratkim razburil podatek, da je med tremi ponudbami, ki so prispele na razpis, najcenejša tista z zneskom 170 milijonov evrov z DDV. Oddalo jo je podjetje Riko Janeza Škrabca, hrvaška Kufner Grupa je ponudila izvedbo del za 175,7 milijona evrov, VOC Celje pa za 179 milijonov evrov.

Bratuškova in Golob se branita

Da je vrag vzel šalo, priča odziv ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek, ki poudarja, da gre za veliko več kot le za prenovo jeseniške železniške postaje. Po njenih besedah je celotni projekt zasnovan kot prenova železniškega vozlišča na Jesenicah. Sledilo je naštevanje pristojnih, koliko kilometrov novih tirov bo zgrajenih poleg »klasičnih« gradbenih del, koliko kretnic, koliko bo obnovljene električne vozne mreže za vleko vlakov … Na sceno je stopil tudi premier Robert Golob, ki je zaslutil, da mu utegnejo takšne zgodbe (po vrednosti veliko večje kot za sodišče kupljena stavba na Litijski cesti v Ljubljani) izrazito škoditi. Zahteval je poročilo glede podražitev projektov in zatrdil, da izbor izvajalcev še ni končan. Če bo posel Škrabcu na Jesenicah padel v vodo, mu bo izključno zaradi Golobove skrbi za svojo podobo in ne resnične skrbi za gospodarno trošenje davkoplačevalskega denarja.

Glede Nove Gorice najprej zavrnitev ponudbe

Opisana zgodba še ni zaključena. Medtem pa se je že razpletel javni razpis za nadgradnjo železniške postaje Nova Gorica, ki je tipičen primer, kako slovenski gradbinci uveljavljajo svoj oligopolni položaj. Pri oligopolu gre za stanje, ko tržno strukturo oblikuje (le) nekaj prevladujočih podjetij. Pri projektu v Novi Gorici gre za znane akterje na slovenski sceni železniške infrastrukture – Kolektor Koling Stojana Petriča, SŽ ŽGP Ljubljana v lasti Slovenskih železnic pod vodstvom Dušana Mesa, GH Holding Blaža Miklavčiča in Iskra v lasti Dušana Šešoka. Ta konzorcij je bil tudi edini ponudnik pri javnem razpisu za nadgradnjo novogoriške železniške postaje, ki ga je junija lani objavila Direkcija za infrastrukturo v okviru Ministrstva za infrastrukturo pod vodstvom Alenke Bratušek. Iskali so izvajalca za prenovo postajne zgradbe, zamenjavo tirov in varnostnih naprav, zgraditev podhoda, peronov in nove transformatorske postaje.

Direktor Direkcije za infrastrukturo je bil v času razpisa Bojan Tičar (Golobova vlada ga je na čelo Direkcije na predlog Bratuškove postavila takoj po prevzemu oblasti junija 2022). Ocenjena vrednost projekta je znašala 31,8 milijona evrov brez DDV (38,8 milijona evrov z DDV). Konzorcij Kolektor Koling, GH Holding, SŽ ŽGP Ljubljana in Iskra je ponudil veliko višjo ceno – 43,3 milijona evrov brez DDV oziroma 52,8 milijona evrov z DDV. Tako je bila logična odločitev Tičarja, da ponudbo zavrne.

Odločitev o tem je podpisal 21. septembra lani, pri čemer je ugotovil, »da ponudbena cena bistveno odstopa od naročnikovih zajamčenih sredstev«, zato je predmetno ponudbo označil kot nesprejemljivo in posledično nedopustno. Postopek se je torej zaključil brez oddaje naročila, v načrtu je bil nov javni razpis. Višine zagotovljenih sredstev Direkcija za infrastrukturo ni razkrila, »saj bi to zmanjševalo interes ponudnikov znižati ponudbo bistveno pod višino zagotovljenih sredstev in bi torej negativno vplivalo na njegov (naročnikov) poslovni interes pridobiti čim nižjo ponudbeno ceno«.

Pogajanja uspešna za koga?

Toda nato niso šli v nov razpis, pač pa so konzorcij povabili na pogajanja. 28. novembra so podjetja dala končno ponudbo v višini 41,6 milijona evrov brez DDV oziroma 50,7 milijona evrov z DDV. Očitno se je mudilo: takoj naslednji dan je Tičar podpisal oddajo javnega naročila. V odločitvi je zapisal, da »cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika«.

Spomnimo se, prvo ponudbo v višini 52,8 milijona evrov z DDV je zavrnil, češ da bistveno odstopa od zajamčenih sredstev. Skupna ocenjena vrednost projekta je bila sprva 38,8 milijona evrov z DDV. Zanimivost: le dan po tem podpisu je vlada v četrtek 30. novembra na predlog ministrice Bratuškove Tičarja razrešila, na njegovo mesto so kot v. d. imenovali Karmen Praprotnik.

Kot kaže, je s podpisom »opravil svoje«. V odločitvi o oddaji naročila je zapisano, da »ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija«. Pogodbo o nadgradnji železniške postaje so s konzorcijem sklenili sedmega decembra. Direkcija je prvega februarja sporočila, da je izvajalec začel z deli, katerih zaključek je predviden januarja prihodnje leto. Projekt je sicer sofinanciran z evropskimi sredstvi, vendar velja poudariti, da so ta povratna, torej jih bo morala naša država vrniti.

Na koncu je dogovorjena cena 50,7 milijona evrov zgolj za štiri odstotke nižja od na razpisu ponujene cene – 52,8 milijona evrov. A še vedno odstopa navzgor za prek 30 odstotkov v primerjavi s predhodno ocenjeno vrednostjo projekta na Direkciji za infrastrukturo (38,8 milijona evrov).