Zgodovinsko srečanje Kitajske in Tajvana
Voditelji Kitajske in Tajvana se bodo danes srečali prvič po letu 1949. Pogovor med kitajskim predsednikom Xi Jipingom in tajvanskim predsednikom Ma Ying-jeoum se bo začel v Singapurju ob 15h po lokalnem času.
Po koncu 2. svetovne vojne je bil Tajvan priključen k Ljudski republiki Kitajski, ki je doživljala državljansko vojno. General Čjang Kaj-Šek ki je postal velik nasprotnik Mao Zedonga, se je s približno dvema milijonoma podpornikov Kuomintanga umaknil na Tajvan, kjer je v obdobju hladne vojne užival podporo Amerike in Zahoda. Postal je dosmrtni predsednik in je vladal do smrti leta 1975. Njegov pomen bledi zaradi korupcije ter inflacije, ki se je razmahnila v 26 letih njegovega vladanja ter vedno večje Mao Zedongove slave na Kitajskem.
Leta 1978 je postal predsednik Čjang Čing-Kuo, sin generala in bivšega predsednika Čjang Kaj-Ška. Po njegovi zaslugi je Tajvan postal eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu in demokratična država, ki se zavzema za suverenost in neodvisnost od Kitajske.
Leta 2008 je postal predsednik Ma Ying-jeou, ki odkrito simpatizira s Kitajsko. Želja Kitajske je, da bi Tajvan postal njej sestavni del , saj bi s tem pridobila zelo bogato provinco.
Zgodovinsko srečanje spremljajo protesti.
Po koncu 2. svetovne vojne je bil Tajvan priključen k Ljudski republiki Kitajski, ki je doživljala državljansko vojno. General Čjang Kaj-Šek ki je postal velik nasprotnik Mao Zedonga, se je s približno dvema milijonoma podpornikov Kuomintanga umaknil na Tajvan, kjer je v obdobju hladne vojne užival podporo Amerike in Zahoda. Postal je dosmrtni predsednik in je vladal do smrti leta 1975. Njegov pomen bledi zaradi korupcije ter inflacije, ki se je razmahnila v 26 letih njegovega vladanja ter vedno večje Mao Zedongove slave na Kitajskem.
Leta 1978 je postal predsednik Čjang Čing-Kuo, sin generala in bivšega predsednika Čjang Kaj-Ška. Po njegovi zaslugi je Tajvan postal eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu in demokratična država, ki se zavzema za suverenost in neodvisnost od Kitajske.
Leta 2008 je postal predsednik Ma Ying-jeou, ki odkrito simpatizira s Kitajsko. Želja Kitajske je, da bi Tajvan postal njej sestavni del , saj bi s tem pridobila zelo bogato provinco.
Zgodovinsko srečanje spremljajo protesti.
The leaders of China and Taiwan are to meet, for the first time in their history https://t.co/EsZpYGFc19 pic.twitter.com/9wewd8tElb
— The Economist (@TheEconomist) November 6, 2015
Povezani članki
Zadnje objave
Na Češkem zapor za rdečo zvezdo, v Sloveniji ji posvečamo koncerte
9. 11. 2026 ob 13:55
Zakaj Golob po novem trdi, da Gen-I leta 2005 še ni obstajal?
9. 11. 2026 ob 13:30
Domovina 276: Stavbenik Josip Slavec
9. 11. 2026 ob 12:33
Vzpon Islamske države (18. del): Armagedon
9. 11. 2026 ob 12:00
Miran Videtič: Stevanović je pravzaprav Janković po Jankoviću
9. 11. 2026 ob 6:00
Vlada razglasila leto 2027 za leto duhovnika Jakoba Aljaža
8. 11. 2026 ob 21:35
Ko je bila izdaja naše zveličanje
8. 11. 2026 ob 20:11
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 276: Stavbenik Josip Slavec
9. 11. 2026 ob 12:33
Vzpon Islamske države (18. del): Armagedon
9. 11. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
Video objave
[Video] BRIF #9: Je Stevanović s svojo zadnjo izjavo šel predaleč? (31. 10. 2026)
1. 11. 2026 ob 12:55
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.