Zgodovinsko srečanje Kitajske in Tajvana
Voditelji Kitajske in Tajvana se bodo danes srečali prvič po letu 1949. Pogovor med kitajskim predsednikom Xi Jipingom in tajvanskim predsednikom Ma Ying-jeoum se bo začel v Singapurju ob 15h po lokalnem času.
Po koncu 2. svetovne vojne je bil Tajvan priključen k Ljudski republiki Kitajski, ki je doživljala državljansko vojno. General Čjang Kaj-Šek ki je postal velik nasprotnik Mao Zedonga, se je s približno dvema milijonoma podpornikov Kuomintanga umaknil na Tajvan, kjer je v obdobju hladne vojne užival podporo Amerike in Zahoda. Postal je dosmrtni predsednik in je vladal do smrti leta 1975. Njegov pomen bledi zaradi korupcije ter inflacije, ki se je razmahnila v 26 letih njegovega vladanja ter vedno večje Mao Zedongove slave na Kitajskem.
Leta 1978 je postal predsednik Čjang Čing-Kuo, sin generala in bivšega predsednika Čjang Kaj-Ška. Po njegovi zaslugi je Tajvan postal eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu in demokratična država, ki se zavzema za suverenost in neodvisnost od Kitajske.
Leta 2008 je postal predsednik Ma Ying-jeou, ki odkrito simpatizira s Kitajsko. Želja Kitajske je, da bi Tajvan postal njej sestavni del , saj bi s tem pridobila zelo bogato provinco.
Zgodovinsko srečanje spremljajo protesti.
Po koncu 2. svetovne vojne je bil Tajvan priključen k Ljudski republiki Kitajski, ki je doživljala državljansko vojno. General Čjang Kaj-Šek ki je postal velik nasprotnik Mao Zedonga, se je s približno dvema milijonoma podpornikov Kuomintanga umaknil na Tajvan, kjer je v obdobju hladne vojne užival podporo Amerike in Zahoda. Postal je dosmrtni predsednik in je vladal do smrti leta 1975. Njegov pomen bledi zaradi korupcije ter inflacije, ki se je razmahnila v 26 letih njegovega vladanja ter vedno večje Mao Zedongove slave na Kitajskem.
Leta 1978 je postal predsednik Čjang Čing-Kuo, sin generala in bivšega predsednika Čjang Kaj-Ška. Po njegovi zaslugi je Tajvan postal eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu in demokratična država, ki se zavzema za suverenost in neodvisnost od Kitajske.
Leta 2008 je postal predsednik Ma Ying-jeou, ki odkrito simpatizira s Kitajsko. Želja Kitajske je, da bi Tajvan postal njej sestavni del , saj bi s tem pridobila zelo bogato provinco.
Zgodovinsko srečanje spremljajo protesti.
The leaders of China and Taiwan are to meet, for the first time in their history https://t.co/EsZpYGFc19 pic.twitter.com/9wewd8tElb
— The Economist (@TheEconomist) November 6, 2015
Povezani članki
Zadnje objave
[Gledali smo] Ivana Orleanska v nemškem bunkerju
6. 6. 2026 ob 19:00
Prejšnja država je za svoj temelj postavila zločin
6. 6. 2026 ob 18:43
Davčni primež znižuje našo kupno moč
6. 6. 2026 ob 16:00
Svinjski file z žara in mlad krompir z grškim jogurtom
6. 6. 2026 ob 12:00
Prostora na Žalah je dovolj, le v srcu ga primanjkuje
6. 6. 2026 ob 11:13
Deklica v rokah strokovnjakov v vedno večji stiski
6. 6. 2026 ob 9:00
Bodo Korošci postopoma ob bolnišnico?
6. 6. 2026 ob 7:30
Ekskluzivno za naročnike
[Gledali smo] Ivana Orleanska v nemškem bunkerju
6. 6. 2026 ob 19:00
Svinjski file z žara in mlad krompir z grškim jogurtom
6. 6. 2026 ob 12:00
Deklica v rokah strokovnjakov v vedno večji stiski
6. 6. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
JUN
07
33. pohod po Velikolaški kulturni poti
07:00 - 00:00
JUN
12
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.