Žiga Turk, Časnik.si: Utopija vedno tesnejše unije

Problem vedno tesnejše unije – in to je načrt, ki se odvija – je, da v nekem trenutku neha biti zveza suverenih nacionalnih držav in postane naddržavna zveza. Ta pa ni mogoča, če ni ljudstva, naroda, katerega notranja kohezija in pripadnost bi bila utemeljena na skupni evropski identiteti, zapiše Žiga Turk v komentarju na Časniku. 

A ideja vedno tesneje povezane Evropske unije je praviloma deležna spoštovanja, prikimavanja in celo občudovanja, v čemer Turk vleče vzporednice z utopijo, EU pa označi za mehko utopijo, ki se preko uradništva vzpostavlja po korakih.

"Vedno tesnejša unija je definirana ravno prav megleno, da nikoli ne vemo, ali je že dovolj tesna. Nikoli ne bomo vedeli, če smo že na cilju. Evropska unija zato ni nekaj kar je, ampak nekaj, kar postaja. Potovanje je pomembnejše od cilja. Evropa je projekt, proces. Ni izdelek. Vedno tesnejša unija je kot kolesar, ki se mora premikati. Če se ustavi, pade," piše Turk.

Evropa kot utopija je rezultat progresivnega in tehnokratskega pogleda na evropsko unijo, ki sta sčasoma izpodrinila izvornega, ki je bil konzervativen in osnovan na krščanskih vrednotah.

Kako pa se bodo stvari odvijale naprej, je odvisno predvsem od tega, ali se bodo voditelji zavedali, da se nekaj da uničiti na dva načina – če preveč vlečeš narazen ali če preveč tlačiš skupaj. EU tako lahko preživi kot zveza suverenih držav, za več pa je potrebna skupna identiteta in priznanje, da je Evropa zibelka zahodne krščanske civilizacije.

"Paradoks je popoln: da bi uresničili utopijo, ki ima za cilj odpraviti tradicionalne občutke o presežnem svetem in tuzemenskem domoljubnem, bi bilo treba okrepiti taiste občutke – ampak na nadnacionalnem, evropskem nivoju," je prepričan Žiga Turk.