Žiga Turk, Časnik.si: Utopija vedno tesnejše unije
Problem vedno tesnejše unije – in to je načrt, ki se odvija – je, da v nekem trenutku neha biti zveza suverenih nacionalnih držav in postane naddržavna zveza. Ta pa ni mogoča, če ni ljudstva, naroda, katerega notranja kohezija in pripadnost bi bila utemeljena na skupni evropski identiteti, zapiše Žiga Turk v komentarju na Časniku.
A ideja vedno tesneje povezane Evropske unije je praviloma deležna spoštovanja, prikimavanja in celo občudovanja, v čemer Turk vleče vzporednice z utopijo, EU pa označi za mehko utopijo, ki se preko uradništva vzpostavlja po korakih.
"Vedno tesnejša unija je definirana ravno prav megleno, da nikoli ne vemo, ali je že dovolj tesna. Nikoli ne bomo vedeli, če smo že na cilju. Evropska unija zato ni nekaj kar je, ampak nekaj, kar postaja. Potovanje je pomembnejše od cilja. Evropa je projekt, proces. Ni izdelek. Vedno tesnejša unija je kot kolesar, ki se mora premikati. Če se ustavi, pade," piše Turk.
Evropa kot utopija je rezultat progresivnega in tehnokratskega pogleda na evropsko unijo, ki sta sčasoma izpodrinila izvornega, ki je bil konzervativen in osnovan na krščanskih vrednotah.
Kako pa se bodo stvari odvijale naprej, je odvisno predvsem od tega, ali se bodo voditelji zavedali, da se nekaj da uničiti na dva načina – če preveč vlečeš narazen ali če preveč tlačiš skupaj. EU tako lahko preživi kot zveza suverenih držav, za več pa je potrebna skupna identiteta in priznanje, da je Evropa zibelka zahodne krščanske civilizacije.
"Paradoks je popoln: da bi uresničili utopijo, ki ima za cilj odpraviti tradicionalne občutke o presežnem svetem in tuzemenskem domoljubnem, bi bilo treba okrepiti taiste občutke – ampak na nadnacionalnem, evropskem nivoju," je prepričan Žiga Turk.
Zadnje objave
Financiranje terorističnih organizacij v Evropi, migracije in odziv institucij
1. 6. 2026 ob 17:41
Testiranje poslancev na psihoaktivne snovi
1. 6. 2026 ob 14:06
Trumpova strategija do Kanade, EU in Nata (1. del)
1. 6. 2026 ob 6:00
Krizni center že mesece opozarja, da namestitev ni več v otrokovo korist
31. 5. 2026 ob 20:53
Ekskluzivno za naročnike
Trumpova strategija do Kanade, EU in Nata (1. del)
1. 6. 2026 ob 6:00
Srečko Kosovel: rodil se je zadnji, umrl je prvi
31. 5. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
3 komentarjev
amelie
Imamo pa Slovenci ravno s to identiteto problem, saj imamo zgodovinsko izkušnjo brisanja oz lahko rečem kar z menjavo identitete pod prisilo, z revolucijo.
amelie
Ravno to raznolikost identitet lahko razumemo kot vrednoto, ki nas bogati in ne kot breme.
amelie
Ne moremo bit nekaj kar nismo. Smo to kar smo, kar nas definira je naša preteklost. Se pravi smo pripadniki narodov, definira nas zgodovina vsakega naroda posebej. Tega se ne da zbrisat, ker z zanikanjem tega dejstva brišemo svojo identiteto.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.