Zloraba Shakespeara in posilstvo gledalcev
Vsepovsod samohvala in hvala uprizoritve Kralja Leara na odru Litostroj-Drame SNG. Časopisi, televizija in elektronski oglasi na ljubljanskih cestah ustvarjajo takšno vzdušje, da naj bi si vsakdo, ki da kaj nase, šel ogledat to predstavo. Tako v predstavi kot v orkestriranem medijskem pompu režiser (in dramaturg) Jernej Lorenci samozavestno razkazuje svoje levičarske (napredne?) nazore. V sodobni slovenski družbi, ki je duhovno in politično pohabljena, mu uspeh seveda ne izostaja. Nezaslišana predrznost, da si pisec teh vrstic dovolim razmišljati in podoživljati dramsko predstavo drugače, kot je tako rekoč zaukazano.
Popravljen in dopolnjen Shakespeare
Napuh je naglavni greh, med drugim umuje režiser predstave Jernej Lorenci v pogovoru z Vesno Milek za Sobotno prilogo Dela. Paradoks je v tem, da ima prav njega ta greh še kako v oblasti. Obsežno Shakespearovo besedilo izpred pol tisočletja v bleščečem prevodu Milana Jesiha si je Lorenci dovolil raztegovati in dopolnjevati z avtorji, kot so Cioran, Foucault in Littell. Glasnikom nihilizma in razlagalcem družbe ter nasilja je dodal še Marseljezo. Z vsem tem še ni bil zadovoljen in si je privoščil vulgarne domisleke, kot npr. »tisti trdih src in mlahavih kurcev« ali pa Learovo večkratno rjovenje v deliriju o nujnosti »fukanja, da bo dovolj vojakov«. V »popravljenem« Shakespearu je Lorenci na vso moč razširil problematiko nasilja in vojnih spopadov. Odrske akrobacije in vizualni učinki odvračajo od zbranega spremljanja izvirnega besedila. Škoda.
Trpinčenje gledalcev
Drama je trajala pet ur in pol (od 18.00 do 23.30!) z dvema kratkima odmoroma. Publika je ob koncu predstave, ki je ni in ni hotelo biti konec, bučno ploskala. Resnici na ljubo so si nastopajoči aplavz zaslužili predvsem za nadpovprečne psihofizične napore, ki jih je od njih zahteval režiser. Morda pa tudi zato, da so vendarle dočakali konec predstave. Leara je odigral Janez Škof, ki je tudi to pot dokazal svoj nesporni igralski talent. Na mestu je vprašanje, ali je bilo potrebno, da ga je režiser slekel in je igralec moral (ali hotel) razkazovati že nekoliko uvelo telo in dokaj skromno premoženje. Tudi mladi in nadarjeni Timon Šturbej je po šegi ljubljanske Drame prestal iniciacijo. Slekli so ga.
Najbolj zanimivo je v nadaljevanju - o kosteh in domaćici in ...
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.