Zlorabe humanitarne pomoči ob poplavah: kako pogoste so v resnici in kaj naj še danes storijo tisti, ki pomoč res potrebujejo

Fotografija je simbolična (vir: FB Karitas Maribor)
POSLUŠAJ ČLANEK

Gospod, ki je iz zbirnega centra odnesel 30 lopat in jih nato prodajal ob cesti, gospodična, ki je naložila cel prtljažnik pralnega praška, koordinatorka, ki je zase skoordinirala pol tovornjaka mavčnih plošč, čeprav ji je zalilo samo klet, par, ki je izpraznil skladišče v Prevaljah, vsak s svojim avtom, čeprav živita daleč od poplav, izmaknjeni razvlažilci, visokotlačni čistilci. Zgodba, objavljena na Facebook strani društva Humanitarček se bere kot akcijski triler in vzbuja dvom v čiste namene številnih Slovencev, ki so pomagali po avgustovskih poplavah. 

Za širšo sliko o situaciji smo se pogovarjali z uveljavljenimi humanitarnimi organizacijami, ki prizadetim po največji ujmi do zdaj pomagajo, da se vrnejo v kolikor toliko normalno življenje. Za vse prizadete velja tudi opomnik, da se danes izteka rok za oddajo prošenj za prvo pomoč pri Karitasu in Rdečem križu. Prav tako danes se izteka tudi rok za tiste, ki so jih prizadela neurja, ki so divjala v juliju in smo po uničujočih poplavah nanje že praktično pozabili.  

Humanitarček na podlagi v uvodu omenjenih primerov pozove k nadzoru in organiziranemu zbiranju in razdeljevanju pomoči – kot je sicer redna praksa ob veliki večini zbiralnih akcij pri uveljavljenih dobrodelnih organizacijah. 

Kaos predvsem ob samoiniciativah, dejanskih zlorab zanemarljivo malo 

»V prvih dneh v primeru katastrof je velik izziv za civilno zaščito in občino, kako organizirati sprejem in delitev pomoči na prizadetih območjih. Največji problem je nekontroliran direkten dotok materiala iz različnih pobud, kjer se zbira vse mogoče. Vsi bi želeli s pomočjo direktno na prizadeta območja, večina z iskrenimi nameni in pod vtisom tragedije, kar pa žal velikokrat ustvarja zmedo in logistične ovire. Na drugi strani pa prihajajo ljudje, blatni do vrha, v očitni stiski in v velikih potrebah. Tako situacijo na začetku, za katero nikakor ni mogoče, da bi bila takoj urejena, lahko kdo tudi izkoristi, vendar so verjetno to zelo redki primeri, ki pa so seveda obsojanja vredni,« nam pojasni Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske Karitas, in doda, da je ključno, da so prvo pomoč kljub temu uspeli razdeliti hitro in učinkovito. Podobne izkušnje imajo tudi pri Rdečem Križu Slovenije, kjer prav tako opozarjajo na problem nekontroliranega zbiranja materialne pomoči, ki pogosto celo otežuje delo prostovoljcev na terenu.

Takoj po prvih, nekoliko kaotičnih dneh v skupnih občinskih centrih, pa je njihovo razdeljevanje pomoči ves čas potekalo kontrolirano bodisi iz skladišč Karitasa ali začasnih centrov, kjer so prejemniki tudi dokazali, da jo potrebujejo oziroma so bili že evidentirani ter so tudi podpisali prejem. Veliko večino domov so prostovoljci Karitasa tudi obiskali. 

»Po objavah o domnevnih posamičnih zlorabah smo povprašali naše sodelavce na lokalni ravni in so nam sporočili, da takih primerov ne poznajo,« še pove Tomažič. Preko mreže Karitas je sicer na terenu pomagalo preko 3.000 prostovoljcev in ves čas deluje tudi preko 30 koordinatorjev razdeljevanja pomoči v prizadetih občinah. Koordinirali pa so tudi druge skupine, ki so pomagale, kot so gibanja, skavti in tudi zaposleni iz javnih služb in podjetij. 

Zlorab prav tako niso zaznali pri Zvezi prijateljev mladine. So jim pa stanovalci na prizadetih območij povedali, da so se organizirale tolpe, ki so kradle stvari, ki so jih oškodovanci umikali iz hiš z namenom, da jih posušijo in obvarujejo.

Zlorabe so tako verjetnejše v primerih zbiranja pomoči s strani posameznikov na družbenih omrežjih, ki je večinoma sicer dobronamerno in pošteno. »Na Karitas zato svetujemo, da se ljudje držijo ustaljenih in preverjenih sistemskih poti ali pa da ljudi vsaj dobro poznajo. In seveda, če kdo kadarkoli opazi kakršnokoli krajo ali zlorabo, je prav, da jo nemudoma prijavi Policiji.«  

Tudi pri Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje so organizirani tako, da do zlorab praktično ne more priti. »V naše humanitarne programe so vključene izključno družine, ki jih k nam usmerjajo strokovne službe. Njihovo stanje še dodatno preverjamo s tem, ko hodimo po terenu in jih tudi obiščemo. Materialne pomoči, ki jo nudimo, ne zmoremo darovati v velikih količinah, ampak gre za družinsko porabo, s katero prejemniki ne morejo zaslužiti oziroma jo prodajati.«

Mreža preko 15.000 prostovoljcev  v 900 krajevnih organizacijah tudi Rdečemu križu omogoča, da njihovi ljudje poznajo stiske in tegobe ljudi tudi v najmanjših vaseh in krajih in tudi oni nimajo podatkov o zlorabah, tudi oni pa so pomoč pretežno dostavili od vrat do vrat. V prvem tednu, ko so bile mnoge vasi odrezane od sveta tudi peš.

Razvite imajo tudi komisije, ki preverjajo, kakšne so potrebe ljudi in odločajo v skladu z njihovimi pravilniki. Obžalujejo, da skušajo nekateri pomoč izkoristit tudi za lastno korist in se zavedajo, da je nemogoče to povsem preprečiti.

Izkušeni prostovoljec, ki prav tako deluje pri Karitasu, nam ob tem omeni, da je razčiščevanje takšnih zgodb za dvajset dni nazaj nesmiselno, prav tako delati dramo zaradi nekoga, ki »naj bi ukradel« tri škatle pralnega praška. Kaj takšnega bi počel samo kdo, ki je tudi sicer v stiski, četudi ne ravno zaradi poplav, in da gre takšne objave razumeti tudi v kontekstu iskanja pozornosti, saj postanejo viralne in jih ljudje radi berejo, nato pa imajo občutek, da se je zgodilo nekaj velikega. Škoda bi bilo, da bi to zasenčilo obilico dobrega, ki so ga sicer naredili ljudje. 

Vsaka nesreča ima svojo dinamiko, pomoč pa najboljša tista, ki je v danem trenutku potrebna 

Karitas zato ljudi poziva, da spremljajo objave, kaj se v danem trenutku na terenu potrebuje, ter za pomoč uporabijo urejene sistemske poti. Sicer se dogaja, da na teren prihajajo tone oblačil, ki jih v tistem trenutku nihče ne potrebuje, potrebovali pa bi kaj drugega. 

Vsaka takšna nesreča ima svojo dinamiko in pomoč je najbolj učinkovita, če pride ob pravem času tisto, kar se najbolj potrebuje. Trenutno poteka faza sušenja hiš in najbolj pomaga tovrstna tehnična oprema, nato bo sledila faza, ko bo treba znova urediti notranjost prostorov, ko bosta koristilo pohištvo in notranja oprema. 

Vsaka posamezna faza traja lahko več mesecev, celotna obnova pa, po izkušnjah nemške Karitas, od enega do pet let, tudi, ko je pozornost javnosti že usmerjena drugam. 

ZPMS opozarja, da stiska, ki so jo pustile poplave, še vedno ostaja, prav tako pa tudi potreba po prostovoljcih, predvsem tistih, ki imajo različna strokovna znanja pri obnovitvenih delih. Vse pozivajo, da se javijo in pomagajo na prizadetih območjih, kolikor zmorejo.

»Prav tako želimo tudi opozoriti ljudi, naj bodo pri darovanju spoštljivi. Donacije poškodovanega blaga in nedelujočih aparatov so nesprejemljive, saj ljudi, ki so že tako v hudi stiski, še bolj ponižajo.«

Poleg prostovoljskega dela pa najbolj koristijo denarna sredstva. Teh so od posameznikov, podjetij in ustanov po poplavah na Karitas prejeli 4.363.252,08 evrov. 1.238.000 evrov so Škofijske Karitas že razdelile v obliki vrednostnih bonov in nakazil v višini od 100 do 1.000 evrov, pri čemer je šlo za prvo humanitarno pomoč za najnujnejše pripomočke za življenje, čiščenje in preprečevanje nadaljnje škode. Še več bodo delili v prihodnjih fazah. Dodatno so razdelili še za več kot 300.000 EUR materialne pomoči in skoraj 400 razvlažilnikov.  

Za Rdeči križ povsem svežih informacij nimamo, saj jih bodo objavili jutri, do prejšnjega tedna so že razdelili več kot pol milijona evrov finančne pomoči v obliki vrednotnih kartic ter za 250.000 evrov materialne pomoči, kot so voda, živila, higienski pripomočki, razkužila in sredstva za čiščenje. Dostavili so tudi 240 razvlažilnikov in 20 agregatov, tudi njihovi prostovoljci ostajajo na terenu, otrokom iz poplavljenih območij pa nudijo tudi brezplačno letovanje na Debelem rtiču.

Rekordna ujma


Nenaročniki, celoten članek vam je na voljo za 3,60 € (klik!). S tem pridobite tudi 72 urni dostop do vseh naročniških vsebin. 

Vloge za prvo pomoč za državna sredstva samo še danes 

Vsi prizadeti lahko še danes oddajo vlogo za prvo humanitarno pomoč, ki bo predvidoma prišla v začetku septembra. Rdeči križ in Karitas bosta skupaj razdelila 10 milijonov državne pomoči za prizadete po poplavah. Danes se izteka tudi rok za prijavo za pomoč po poletnih neurjih, ki so pustošila v juliju. Tam je skupaj na razpolago 1,1 milijona evrov, zneski pa višji, tudi do 15.000 evrov za gospodinjstvo, saj gre tam že za drugo fazo pomoči. 

Peter Tomažič dodaja, da naj tisti, ki potrebujejo pomoč, oddajo vlogo povsod, kjer lahko, saj bo pomoč prihajala po več korakih, zato posamezni zneski ne bodo zelo visoki. Kdor pa škodo lahko sanira sam, naj uredi sam, da bo tako več pomoči lahko prišlo do tistih, ki pomoč resnično nujno potrebujejo. Celo leto bodo na terenu prostovoljci Karitasa, ki bodo odkrivali, kakšno pomoč v danem trenutku ljudje potrebujejo, ter da bodo do nje dejansko prišli. Tudi do psihološke, ki je pogosto spregledana. Takšni dogodki, kot so bile nedavne poplave, lahko pustijo podobne psihične posledice kot izkušnja vojne, zato po terenu že hodijo tudi Karitasovi svetovalci, ki pomagajo na tem področju. 

Nenaročniki, celoten članek vam je na voljo za 3,60 € (klik!). S tem pridobite tudi 72 urni dostop do vseh naročniških vsebin. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike