Ad limina Apostolorum – papež pozorno poslušal slovenske škofe

Slovenski škofje so bili prejšnji teden na obisku Ad limina Apostolorum, kar v prevodu pomeni »obisk na grobovih apostolov« in vključuje srečanje s papežem ter molitve na grobovih apostolov Petra in Pavla.

Ad limina Apostolorum je dolga tradicija v življenju Cerkve, zaradi katere se vsakih pet let škofje iz vsega sveta zberejo v Vatikanu, da bi utrdili vezi s papežem in pregledali stanje verskega življenja v svojih škofijah. Tradicija izvira iz pisma svetega Pavla Galačanom, kjer apostol pripoveduje, kako sta z apostolom Petrom pregledala širjenje vere med petnajstdnevnim bivanjem pri njem, kar naj bi se štelo za prvo srečanje medsebojne pomoči in izmenjave mnenj o posebnih temah.

Srečanje ganljivo, darilo izvirno

Srečanje s papežem je bilo po besedah podpredsednika slovenske škofovske konference msgr. Petra Štumpfa, zelo ganljivo. Ob tej priložnosti so papežu Leonu XIV podarili mašni plašč, mitro in štolo z idrijsko čipko.

Ponavadi pride do izročitve darila na koncu obiska, tokrat pa se je papež pošalil, da bi ga rad dobil čim prej, da ga slučajno ne bi pozabili predati, je za Domovino povedal msgr. Peter Štumpf.

Ideja za darilo je zrasla že pred dvema letoma, ko so za 1.500-letnico ustanovitve mesta Koper (s prihodom sv. Nazarija v Koper) izdelali več kot šestdeset mašnih plaščev z idrijsko čipko. Ko so to opazili slovenski škofje, so se odločili, da bi podoben plašč lahko podarili tudi papežu, pove duhovnik in koordinator izdelave Blaž Lapanja.

Mašni plašč s sporočilom

Želeli smo si, da je unikaten in da bo hkrati predstavljal Slovenijo ter našo kulturo in krščansko zgodovino, razloži g. Lapanja. Idrijska čipka, ki je všita čez celoten plašč, je vpisana na Unescov seznam kulturne dediščine in predstavlja velik delež kulture ter obrti Slovenije.

V ponavljanju vzorcev v idrijski čipki se prepletajo trije simboli: vera, upanje in ljubezen. Križ predstavlja vero, prav na dnu mašnega plašča je sidro, ki pomeni upanje. Ljubezen, ki jo simbolizira srce, pa je tudi osnovna oblika kristograma.

Sporočilnost plašča je univerzalna, nekaj, kar vsak lahko prepozna v teh simbolih, hkrati pa združuje tudi tradicijo in zgodovinsko povezanost Slovencev s krščanstvom. Avtorica klekljarskih vzorcev Petra Marinko Rus je za kombiniranje simbolov in dopolnjevanje osnovnega vzorca morala pripraviti kar nekaj verzij. »Na koncu sem se odločila za Koprski kristogram,« razkrije.

Grb je poseben, ker edini vsebuje srce, črke I in X pa izrišejo sence in ne same linije. Velik izziv pri risanju so tudi postavki oziroma elementi prepletanja klekljev, saj ti odločajo, ali bo čipka lepo narejena in kako mirna bo klekljarica, oziroma ali bodo njene misli pozitivne, ali bo lahko ostala prisotna v vsakem trenutku. Če se namreč klekljarica jezi, se to pozna v čipki in kdor jo dobi za darilo, čuti, ali so bile vanjo vtkane lepe želje, še doda Petra Marinko Rus.

Za mašni plašč je bilo treba poiskati tudi prave mere, za kar je bil odgovoren krojač Matej Peljhan, ki je začel s krojem ter z ugotavljanjem, kako velik je papež Leon XIV. Plašč je bilo treba tudi prilagoditi papeževi postavi.

V izdelavo plašča je bilo vloženih skoraj tisoč ur dela ter ljubezni, papež je bil hvaležen in navdušen nad darilom, zato so mu škofje zaupali, da bodo zelo veseli, če ga bo kdaj tudi uporabil ter za kakšno priložnost oblekel.

Srečanje s papežem

Msgr. Peter Štumpf je povedal, da so v prostem pogovoru s papežem predstavili ozemlje šestih slovenskih škofij, papež pa je nakazal, da se lahko pogovarjajo odprto ter bratsko. Vsak škof se je predstavil, povedal kakšno vlogo ima v škofiji in katero škofijo vodi, kakšna je njena zgodovina, značaj ter njene pastoralne prednosti.

Pogovarjali so se o številu duhovnikov, ukinjenih župnijah ter župnijah v soupravi. Predstavili so mu, kakšna je sinoda oziroma zborovanje cerkvenih predstavnikov v Sloveniji, koliko je bogoslovcev. Papež jim je zelo pozorno prisluhnil, saj ima neverjeten dar poslušanja ter spomina.

Povedal jim je, da so po škofovskem posvečenju pridruženi Cerkvi kot nasledniki apostolov in da morajo vedno ohranjati čistost Cerkve, v smislu neokrnjenosti apostolske službe. Škofje so izpostavili, da so v zelo dobrih odnosih tudi s pravoslavci, evangeličani in muslimani. Blagoslovil jih je in s tem je blagoslovil tudi celoten slovenski narod.

Molitev, romanje in povezanost

Vse je potekalo v znamenju obiska in maševanja v štirih velikih bazilikah, skupaj so molili in romali od različnih cerkvenih ustanov – v tem času so jih obiskali kar petindvajset – in povsod so bili zelo lepo sprejeti. V petek so škofje darovali tudi sveto mašo za slovenske romarje v baziliki svetega Pavla, je še dodal msgr. Peter Štumpf.

Namen obiska Ad limina Apostolorum, da škofje ponovno utrdijo svojo povezanost s Petrovim naslednikom, torej papežem in tudi med sabo, je bil dosežen.