Aleš Maver, Časnik: Dogodek v mestu Gogi - na čelu CDU po Merklovi Angela Merkel
Aleš Maver v svoji kolumni za Časnik piše, da je po izvolitvi Annegret Kramp-Karrenbauer na mesto predsednice nemške CDU, prvi signal Nemkam in Nemcem jasen. Tudi po Merklovi bo največjo nemško stranko vodila – Merklova.
Resda zmaga ni sijajna, saj je nova predsednica ob vsej asistenci dosedanje strankine mašinerije prilezla do pičlih 52 odstotkov glasov delegatov. Seveda so zmago Karrenbauerjeve, ki je najzaslužnejša za to, da se nemški kancler trenutno ne piše Schulz, mnogi pospremili z lakoničnim komentarjem, češ da CDU pač ni stranka revolucionarjev in da so delegatke in delegati glasovali za znano stanje.
Oddahnili so si verjetno tudi po Evropi, saj kratkoročno ni pričakovati ne pretresov v majavi veliki koaliciji. Celo položaj same Merklove bo manj nepredvidljiv, kot bi bil, če bi se predsednik stranke od predvčerajšnjim pisal Merz. Verjetno ji nekdanja generalna sekretarka ne bo delala težav, če bo res hotela ostati kanclerka vse do naslednjih volitev, lahko pa se po drugi strani zgodi, da bo Merklova laže odložila kanclerstvo predčasno, če se ji bo zdelo, da ga predaja sami sebi.
A vprašanje je, ali so kratkoročni plusi, ki jih ni tako malo, vredni zelo verjetnih dolgoročnejših minusov.
Velikemu razočaranju konservativnega krila krščanskih demokratov se bo kmalu pridružilo razočaranju tistih na zahodu celine, ki so se iz Nemčije nadejali signala, da je samostojnejša, od socialnoliberalnega main streama bolj neodvisna pot zmerne konservativnosti možna. Njeno volilno bazo na eni strani najedajo desni populisti, a nič manj opazno ni odtekanje glasov k zelenim, čeprav se o njem manj govori in piše.
Aleš Maver je prepričan, da bi nadaljevanje po isti poti lahko naslednico Angele Merkel zelo zgodaj treščilo ob tla. Razpored prihodnjih volitev je neugoden, saj bodo Nemci ob evropskih volitvah izbirali tudi deželne parlamente v treh vzhodnonemških deželah.
»Doba Merklove je dosegla svojo mejo, predvsem zaradi njene katastrofalne ocene o možnostih nadaljevanja na volitvah poražene velike koalicije. Nazadnje ostane še strašilen zgled iz drugačnega okolja čez lužo. Tudi tam je strankarski aparat uspel izsiliti predsedniško kandidaturo Hillary Clinton. In zgodil se je Trump,« še piše Aleš Maver v svoji kolumni za Časnik.
Resda zmaga ni sijajna, saj je nova predsednica ob vsej asistenci dosedanje strankine mašinerije prilezla do pičlih 52 odstotkov glasov delegatov. Seveda so zmago Karrenbauerjeve, ki je najzaslužnejša za to, da se nemški kancler trenutno ne piše Schulz, mnogi pospremili z lakoničnim komentarjem, češ da CDU pač ni stranka revolucionarjev in da so delegatke in delegati glasovali za znano stanje.
Oddahnili so si verjetno tudi po Evropi, saj kratkoročno ni pričakovati ne pretresov v majavi veliki koaliciji. Celo položaj same Merklove bo manj nepredvidljiv, kot bi bil, če bi se predsednik stranke od predvčerajšnjim pisal Merz. Verjetno ji nekdanja generalna sekretarka ne bo delala težav, če bo res hotela ostati kanclerka vse do naslednjih volitev, lahko pa se po drugi strani zgodi, da bo Merklova laže odložila kanclerstvo predčasno, če se ji bo zdelo, da ga predaja sami sebi.
A vprašanje je, ali so kratkoročni plusi, ki jih ni tako malo, vredni zelo verjetnih dolgoročnejših minusov.
Velikemu razočaranju konservativnega krila krščanskih demokratov se bo kmalu pridružilo razočaranju tistih na zahodu celine, ki so se iz Nemčije nadejali signala, da je samostojnejša, od socialnoliberalnega main streama bolj neodvisna pot zmerne konservativnosti možna. Njeno volilno bazo na eni strani najedajo desni populisti, a nič manj opazno ni odtekanje glasov k zelenim, čeprav se o njem manj govori in piše.
Aleš Maver je prepričan, da bi nadaljevanje po isti poti lahko naslednico Angele Merkel zelo zgodaj treščilo ob tla. Razpored prihodnjih volitev je neugoden, saj bodo Nemci ob evropskih volitvah izbirali tudi deželne parlamente v treh vzhodnonemških deželah.
»Doba Merklove je dosegla svojo mejo, predvsem zaradi njene katastrofalne ocene o možnostih nadaljevanja na volitvah poražene velike koalicije. Nazadnje ostane še strašilen zgled iz drugačnega okolja čez lužo. Tudi tam je strankarski aparat uspel izsiliti predsedniško kandidaturo Hillary Clinton. In zgodil se je Trump,« še piše Aleš Maver v svoji kolumni za Časnik.
Povezani članki
Zadnje objave
Vlada razglasila leto 2027 za leto duhovnika Jakoba Aljaža
8. 11. 2026 ob 21:35
Ko je bila izdaja naše zveličanje
8. 11. 2026 ob 20:11
V Kranju so obeležili 125. obletnico rojstva stavbenika Josipa Slavca (1)
8. 11. 2026 ob 19:00
Spomin na zlate čase domače glasbe
8. 11. 2026 ob 17:30
Evropa vrača udarec – dvakrat ugrabljena in večkrat (ideološko) posiljena
8. 11. 2026 ob 15:00
Igor Omerza in Jože Dežman v knjigi o Pirjevčevem zgodovinjenju
8. 11. 2026 ob 12:19
Čateške toplice, grad Mokrice in Samobor
8. 11. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Spomin na zlate čase domače glasbe
8. 11. 2026 ob 17:30
Evropa vrača udarec – dvakrat ugrabljena in večkrat (ideološko) posiljena
8. 11. 2026 ob 15:00
Čateške toplice, grad Mokrice in Samobor
8. 11. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
Video objave
[Video] BRIF #9: Je Stevanović s svojo zadnjo izjavo šel predaleč? (31. 10. 2026)
1. 11. 2026 ob 12:55
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.