Aleš Maver, Časnik: Dogodek v mestu Gogi - na čelu CDU po Merklovi Angela Merkel
Aleš Maver v svoji kolumni za Časnik piše, da je po izvolitvi Annegret Kramp-Karrenbauer na mesto predsednice nemške CDU, prvi signal Nemkam in Nemcem jasen. Tudi po Merklovi bo največjo nemško stranko vodila – Merklova.
Resda zmaga ni sijajna, saj je nova predsednica ob vsej asistenci dosedanje strankine mašinerije prilezla do pičlih 52 odstotkov glasov delegatov. Seveda so zmago Karrenbauerjeve, ki je najzaslužnejša za to, da se nemški kancler trenutno ne piše Schulz, mnogi pospremili z lakoničnim komentarjem, češ da CDU pač ni stranka revolucionarjev in da so delegatke in delegati glasovali za znano stanje.
Oddahnili so si verjetno tudi po Evropi, saj kratkoročno ni pričakovati ne pretresov v majavi veliki koaliciji. Celo položaj same Merklove bo manj nepredvidljiv, kot bi bil, če bi se predsednik stranke od predvčerajšnjim pisal Merz. Verjetno ji nekdanja generalna sekretarka ne bo delala težav, če bo res hotela ostati kanclerka vse do naslednjih volitev, lahko pa se po drugi strani zgodi, da bo Merklova laže odložila kanclerstvo predčasno, če se ji bo zdelo, da ga predaja sami sebi.
A vprašanje je, ali so kratkoročni plusi, ki jih ni tako malo, vredni zelo verjetnih dolgoročnejših minusov.
Velikemu razočaranju konservativnega krila krščanskih demokratov se bo kmalu pridružilo razočaranju tistih na zahodu celine, ki so se iz Nemčije nadejali signala, da je samostojnejša, od socialnoliberalnega main streama bolj neodvisna pot zmerne konservativnosti možna. Njeno volilno bazo na eni strani najedajo desni populisti, a nič manj opazno ni odtekanje glasov k zelenim, čeprav se o njem manj govori in piše.
Aleš Maver je prepričan, da bi nadaljevanje po isti poti lahko naslednico Angele Merkel zelo zgodaj treščilo ob tla. Razpored prihodnjih volitev je neugoden, saj bodo Nemci ob evropskih volitvah izbirali tudi deželne parlamente v treh vzhodnonemških deželah.
»Doba Merklove je dosegla svojo mejo, predvsem zaradi njene katastrofalne ocene o možnostih nadaljevanja na volitvah poražene velike koalicije. Nazadnje ostane še strašilen zgled iz drugačnega okolja čez lužo. Tudi tam je strankarski aparat uspel izsiliti predsedniško kandidaturo Hillary Clinton. In zgodil se je Trump,« še piše Aleš Maver v svoji kolumni za Časnik.
Resda zmaga ni sijajna, saj je nova predsednica ob vsej asistenci dosedanje strankine mašinerije prilezla do pičlih 52 odstotkov glasov delegatov. Seveda so zmago Karrenbauerjeve, ki je najzaslužnejša za to, da se nemški kancler trenutno ne piše Schulz, mnogi pospremili z lakoničnim komentarjem, češ da CDU pač ni stranka revolucionarjev in da so delegatke in delegati glasovali za znano stanje.
Oddahnili so si verjetno tudi po Evropi, saj kratkoročno ni pričakovati ne pretresov v majavi veliki koaliciji. Celo položaj same Merklove bo manj nepredvidljiv, kot bi bil, če bi se predsednik stranke od predvčerajšnjim pisal Merz. Verjetno ji nekdanja generalna sekretarka ne bo delala težav, če bo res hotela ostati kanclerka vse do naslednjih volitev, lahko pa se po drugi strani zgodi, da bo Merklova laže odložila kanclerstvo predčasno, če se ji bo zdelo, da ga predaja sami sebi.
A vprašanje je, ali so kratkoročni plusi, ki jih ni tako malo, vredni zelo verjetnih dolgoročnejših minusov.
Velikemu razočaranju konservativnega krila krščanskih demokratov se bo kmalu pridružilo razočaranju tistih na zahodu celine, ki so se iz Nemčije nadejali signala, da je samostojnejša, od socialnoliberalnega main streama bolj neodvisna pot zmerne konservativnosti možna. Njeno volilno bazo na eni strani najedajo desni populisti, a nič manj opazno ni odtekanje glasov k zelenim, čeprav se o njem manj govori in piše.
Aleš Maver je prepričan, da bi nadaljevanje po isti poti lahko naslednico Angele Merkel zelo zgodaj treščilo ob tla. Razpored prihodnjih volitev je neugoden, saj bodo Nemci ob evropskih volitvah izbirali tudi deželne parlamente v treh vzhodnonemških deželah.
»Doba Merklove je dosegla svojo mejo, predvsem zaradi njene katastrofalne ocene o možnostih nadaljevanja na volitvah poražene velike koalicije. Nazadnje ostane še strašilen zgled iz drugačnega okolja čez lužo. Tudi tam je strankarski aparat uspel izsiliti predsedniško kandidaturo Hillary Clinton. In zgodil se je Trump,« še piše Aleš Maver v svoji kolumni za Časnik.
Povezani članki
Zadnje objave
Bruselj Sloveniji izdal šest opominov
16. 7. 2026 ob 7:00
Veliko Britanijo naj bi prevzel Andy Burnham
16. 7. 2026 ob 6:00
Na levem polu še en kandidat za ljubljanskega župana
15. 7. 2026 ob 16:30
Mijičejevo zavajanje bodo obravnavali po parlamentarnih počitnicah
15. 7. 2026 ob 14:48
Matoz napovedal spremembo zakonodaje; policija danes na delu še v Moravčah
15. 7. 2026 ob 14:44
Ekskluzivno za naročnike
Kolaboracija in propaganda (23. del): Interludij 4 – urok črne magije
15. 7. 2026 ob 9:00
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.