Ali bo nova vojna v Bosni?

Generalna skupščina Združenih narodov je konec maja glasovala za določitev vsakoletnega dneva spomina na genocid v Srebrenici leta 1995 kljub ostremu nasprotovanju bosanskih Srbov in Srbije. 

Srbski politiki, ki so doslej zanikali genocid, namigujejo, da bo sprejetje osnutka resolucije sprožilo nov konflikt. Od Daytonskega sporazuma je bilo vprašanje »Ali bo nova vojna v Bosni?« pogosto zastavljeno. Je tokrat drugače? 

Resolucija, ki sta jo napisali Nemčija in Ruanda, je v četrtek prejela 84 glasov za, 19 proti, 68 se je glasovanja vzdržalo. S tem je 11. julij postal mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici.  

Poleg določitve dneva spomina resolucija obsoja »vsako zanikanje« genocida in poziva države članice ZN, naj »ohranijo ugotovljena dejstva«. Nemčija in Ruanda sta v pismu drugim članicam ZN glasovanje opisali kot »ključno priložnost za združitev v počastitvi žrtev in priznanju osrednje vloge mednarodnih sodišč«. 

Da bi poskušali ublažiti napetosti, so avtorji resolucije – na zahtevo Črne gore – dodali, da je krivda za genocid »individualizirana in je ni mogoče pripisati nobeni etnični, verski ali drugi skupini ali skupnosti kot celoti«. 

Sile bosanskih Srbov so Srebrenico, takrat zaščiteno enklavo ZN, zavzele 11. julija 1995, nekaj mesecev pred koncem državljanske vojne v Bosni in Hercegovini. V naslednjih dneh so sile bosanskih Srbov ubile približno 8000 muslimanskih moških in najstnikov – zločin, ki sta ga Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in Meddržavno sodišče označila za genocid. 

Opozorila, grožnje in zanikanje 

Pred glasovanjem je srbski predsednik Aleksandar Vučić generalno skupščino posvaril, da bo poteza »samo odprla stare rane in povzročila popolno politično opustošenje«. Vendar pa je dodal, da ne zanika pobojev v Srebrenici, in dejal, da »sklanja glavo pred vsemi žrtvami spopadov v Bosni«. 

Srbski odpravnik poslov Saša Mart je v pismu, poslanem v nedeljo vsem delegacijam ZN, opozoril, da odpiranje »zgodovinsko občutljivih tem samo poglablja delitve in lahko prinese dodatno nestabilnost na Balkanu«. 

Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzja pa je resolucijo označil za »provokativno« in »grožnjo miru in varnosti«. 

Vodja bosanskih Srbov Milorad Dodik je medtem zanikal, da bi se v bosanskem mestu sploh zgodil genocid, in dejal, da njegova administracija ne bo priznala resolucije ZN. Dan pred glasovanjem je ponovil grožnjo z odcepitvijo od te balkanske države. 

Dodik je v preteklosti sicer že večkrat zagrozil, da se večinsko srbska entiteta odcepi od Bosne in se morda pridruži sosednji Srbiji. On in nekateri drugi uradniki bosanskih Srbov so pod sankcijami ZDA, Združenega kraljestva, Nemčije in drugih držav, delno zaradi ogrožanja mirovnega načrta, ki so ga posredovale ZDA in je končal vojno v Bosni v letih 1992–1995. 

Bo izbruhnila nova vojna? 

Medtem v prestolnici Sarajevu vlada srhljiva tišina. Pred izbruhom vojne leta 1991 Bosanci niso pričakovali njenega pojava. Kljub temu naj bi bilo tokrat drugače. Bosna iz leta 2024 in Bosna iz leta 1991 sta si na več načinov različni, trdi sociolog Özgür Dirim Özkan. 

Z vojaškega vidika VRS (Armija Republike Srbske) nima več težkega orožja, tankov in topov, ki so ostali od JLA za morebitne prihodnje spopade. Poleg tega se je politična konjunktura močno spremenila. Predvsem pa se ne zdi logično, da bi Zahod, ki se trenutno ukvarja z ukrajinsko krizo, dopustil takšno vojno »sredi Evrope«. Toda podoben diskurz je prevladoval leta 1991. Govorilo se je, da »takšna vojna v 20. stoletju sredi Evrope ni mogoča«.  

Politične elite, ki so leta in leta ohranjale oblast z nacionalističnim hujskanjem in zagotavljale stabilnost svojih kleptokratskih režimov s populističnim utrjevanjem okoli vojne, bolj kot sama vojna skrbijo za ohranitev svojih položajev z nadaljevanjem »vojnega diskurza«. V tem primeru je odgovor na naše vprašanje nedvoumen: v Bosni ne bo izbruhnila nova vojna, zaključi Özkan. 

Kako preprečiti, da se zgodovina ne ponovi? 

Srbski zunanji minister Marko Đurić v prispevku za Politico medtem piše, da je predlagana resolucija ZN ozko usmerjena in je bila pripravljena brez posvetovanja z vsemi regionalnimi skupnostmi in stranmi v balkanskih vojnah, zato se bo verjetno izkazala za zelo razdiralno znotraj Bosne in celotne regije. 

»Vsaka resolucija ZN o trpljenju v balkanskih vojnah bi morala spoštovati več kot 100.000 žrtev konflikta. Te žrtve si zaslužijo enako pravico, obravnavo in spomin ter spoštovanje mednarodne skupnosti ne glede na njihovo narodnost, raso ali vero. Na žalost pa poskuša osnutek resolucije obeležiti in izpostaviti eno skupino,« trdi Đurić. 

Poleg tega naj bi osnutek resolucije spodkopaval ustavo in pravno državo v Bosni. Pripravil, predlagal, sosponzoriral in zanj lobiral je stalni predstavnik ZN v BiH, veleposlanik Zlatko Lagumdžija, brez zakonsko predpisanega soglasja tristranskega predsedstva države, ki zastopa Bošnjake, Hrvate in Srbe. Napredovala je v tajnosti, brez posvetovanja s srbsko entiteto v državi ali njenimi izvoljenimi predstavniki in brez kakršnega koli poskusa priznanja več deset tisoč drugih žrtev vojne. 

Đurić opozarja na opažanja dobitnika Nobelove nagrade za mir nadškof Desmonda Tutuja: »Ni bližnjice ali preprostega recepta za zdravljenje ran in delitev družbe po dolgotrajnem nasilju. Ustvarjanje ozračja zaupanja in razumevanja med nekdanjimi sovražniki je izjemno težko premagati.« Ob tem poudarja, da je srbska vlada pripravljena sodelovati z vsemi balkanskimi vladami in vsemi državami članicami ZN, da bi se soočila s tem izzivom iskanja pravice za vse.   

»Doseganje soglasja o obeleževanju preteklosti na način, ki ne seje delitev, je najboljši način za zagotovitev, da se to ne bo ponovilo in se ne more ponoviti. To je najboljši način, kako lahko ZN prispevajo k medskupinski in medverski spravi na Balkanu,« zaključi Đurić.