Alojz Kovšca: "Marjan Šarec je prvi predsednik vlade do zdaj, ki ni prestopil praga državnega sveta" (1. del)

V tem turbulentnem političnem trenutku smo za sogovornika na Domovini izbrali obrtnika in po funkciji pomembnega politika, ki pa po naravi stvari ni vpleten v ta čas osrednje politično dogajanje.

Tudi zato, predvsem pa ker je kot malokdo pred njim tako zaznamoval vodenje zgornjega doma slovenskega parlamenta, smo veseli, da se je Alojz Kovšca odzval našemu vabilu.

Za Domovino je spregovoril o delovanju državnega sveta, sodelovanju z vlado Marjana Šarca ter aktualni politični situaciji. V drugem delu pogovora, ki bo objavljen jutri, pa smo se v okviru naše razprave o podjetništvu v Sloveniji z njim pogovarjali o pereči problematiki slovenskega odnosa do obrtnikov in podjetnikov. 

Na položaj predsednika državnega sveta je bil Kovšca izvoljen na začetku decembra 2017. V sam Državni svet je bil izvoljen kot predstavnik obrtnikov leta 2007.



Gospod Kovšca, kako odgovarjate na očitke nekaterih, da ste s svojim pojavljanjem na družbenih omrežjih netaktni, premalo diplomatski? Se strinjate s tem? Ali se vam zdi, da gre zgolj za občutljivost politično nasprotnega pola?

Jaz sem v tako komunikacijo praktično prisiljen. Če pogledate glavne medije vidite, da objavljajo o meni zgolj z negativnim prizvokom. Drugače pa me ignorirajo. Twitter je tako zame postal orodje, s pomočjo katerega lahko sporočam svoje ideje. Provokativen sem takrat, kadar želim, da me nekdo izzove. V svojih odgovorih po eni strani zbadam nasprotnike, po drugi strani pa učinkovito pojasnjujem svojo politično agendo in cilje. Na Twitterju se tudi trudim odpreti kakšno temo oz. dvom v povezavi z aktualno politiko in drži posameznih politikov ter strank. Kot vidim mi to zaenkrat kar dobro uspeva.

Želim spodbujati slovensko inteligenco, da se ne umika internetnim »trolom«, kot se je v preteklosti dogajalo. In opažam, da se nekateri vračajo in se inteligentno odzivajo. Tudi z zdravo mero sarkazma, kritičnega cinizma bi lahko rekli. Tako tudi celotna stvar ostaja zanimiva.

Je pa včasih med Twitter srenjo potrebno izbrati zelo narativno, takšno ostro in neposredno govorico, da lahko dosežem učinek, ki si ga želim. Znam tudi komunicirati na popolnoma drugi ravni, kar kaže tudi moja aktivnost s tujimi veleposlaniki, tujimi predsedniki senatov po Evropi, kjer ne slovim kot surovež ali politični analfabet. Tega dela pa mi glavni mediji ne želijo pripoznati, s čimer sicer nimam težav. Trudim se, da različnim sferam družbe govorim v njihovem jeziku in trenutno mi to uspeva.

Na Twitterju pogosto komentirate aktualno politično situacijo. Kako gledate na trenutno dogajanje? Na trenutno politično klimo v državi?

Smo v eni izmed razvojnih faz demokracije, kjer je ljudstvo spoznalo, da je cesar gol in bos. Zdaj je pa še potrebno ugotoviti, kdo bo tisti pravi krojač, ki bo cesarja oblekel. Politika novih obrazov in starih stricev iz ozadja se počasi izteka. Jaz verjamem, da bo sedaj nastala nova politika, kjer bodo glavni mediji proizvajali t.i. neodvisne strokovnjake. Bomo videli kdo to bo. Ravno na Twitterju sem jasno zapisal, da neodvisnih strokovnjakov, ki bi od včeraj iz nekega neznanega »kokona« splezali kot novi, krasni metulju politike, ni. In, če nekdo nekega takega strokovnjaka nekje najde in popelje neposredno na oblast, potem je to naredil gotovo z lastno računico.

Gremo v stanje statusa quo, ki bo po mojem mnenju relativno dolgo. Ob tem pa bo tudi javno mnenje pričelo razločevati med strokovnjaki in šarlatani ter se bo stanje uredilo.

Po mojem mnenju ne moreš kar čez noč postati politik. To je le obrt, ki jo je potrebno obvladati.

Torej lahko rečemo, da se vi ne strinjate s paradigmo, ki se pojavi ob volitvah in tvorjenju vlad, da bi zamenjava predsednika SDS, ali katerega drugega predsednika stranke magično rešila situacijo?

Kot sem dejal, novih obrazov ni. So samo obrazi, ki so bili izpostavljeni in obrazi, ki niso bili izpostavljeni. Po mojem mnenju ne moreš kar čez noč postati politik. To je le obrt, ki jo je potrebno obvladati. Kar pa se tiče predsednikov strank… gre za interno odločitev strank. Pri tem večkrat javno svarim: ne vpletajte se v druge stranke; rešujte probleme, ki jih imate sami. Vsaka stranka ima točno takega predsednika, kot ga potrebuje in kot si ga želi.

Mislim pa, da tudi predsedniki osebno ne morejo biti vzrok ali povod za sodelovanje ali nesodelovanje na neki programski podlagi. Ti »egotripi« nas na koncu pripeljejo do neke take situacije, da se celotno delo stranke in celoten program meri skozi eno samo osebo. Tako tisti, ki dejansko delajo in pripomorejo, ostanejo nekje v ozadju. Najlažje je oblatiti eno ime in na podlagi tega izločiti stranko iz političnega konkurenčnega boja. Gre za eno izmed klasičnih političnih taktik. Koliko je pa samo to ime krivo za to, pa je vprašanje. Če volivci temu nasedejo, je za napadalca toliko bolje. Vendar pa mislim, da volivci tem manevrom vedno manj nasedajo.

Kaj bi bilo po vašem mnenju bolje za Slovenijo – predčasne volitve ali nova koalicija?

Čisto iskreno in osebno mislim, da je bolje, da se formira vlada iz strank, ki so sedaj v parlamentu. Iz preprostega razloga: sodeč po razmerju sil, ki ga sam zaznavam na terenu, saj imam vpogled v veliko različnih družbenih skupin, bi z volitvami spet dobili status quo.

Nekatere stranke, ki so si programsko malenkostno različne in seveda z bremenom zgodovine interpersonalnih konfliktov, sili v to, da te konflikte presežejo ter najdejo skupne imenovalce pri vodenju države. Ni pa za pričakovati, da bi v neki srednjeročni prihodnosti Slovenija dobila ideološko trdno vlado enega ali drugega pola, ki bi dejansko tako močno nadvladovala v parlamentu, da bi lahko spreminjala tudi ustavo. V to ne verjamem. Mislim, da bo potrebno poiskati kompromise in da bomo imeli neko obdobje šibkih vlad. To je tista prava tekmovalnost politike, ki se mora dokazati z dejanji, ne samo z obljubami.

Orisali ste nam sedanjost in prihodnost. Kakšen pa je vaš komentar na zadnje leto vlade Marjana Šarca? Ste imeli višja pričakovanja? Kakšno je bilo sodelovanje s premierjem?

Nobenega sodelovanja ni bilo. Premier Šarec je prvi v zgodovini samostojne Slovenije, ki ni prestopil praga Državnega sveta. Nikoli nisva imela dialoga na ravni predsednik vlade in predsednik Državnega sveta. Še največ besed sva si izmenjala na kakšni proslavi, ali na srečanju štirih predsednikov. Na teh srečanjih sva pravzaprav posredno komunicirala preko predsednika države. Jaz sem premierja Šarca večkrat povabil v Državni svet, tudi na sejo Državnega sveta, ki je potekala zunaj dvorane Državnega sveta, saj sem upal, da bi bil voljan stopiti vsaj na nevtralen teren. Upal sem, da bo premogel določeno modrost in nagovoril Državni svet, toda do tega ni prišlo.

Od vlade pravzaprav nihče ni pričakoval prav veliko, ker je bila sestavljena na negativni platformi: vse, samo SDS ne. Delo vlade ne morem ocenjevati kot pozitivno, ker smo v Državnem svetu predlagali kar nekaj zakonskih novel, ki so bile v Državnem zboru zavrnjene z obrazložitvijo, da vlada pripravlja sistemske spremembe, ki bodo bolj kakovostne in bodo reševale več problemov naenkrat. Na vsa naša vprašanja ob zavrnitvi zakonodajnih predlogov Državnega sveta glede časovnice realizacije teh sistemskih rešitev, pa nam je bilo odvrnjeno do konca mandata. Torej, s takšnim delom in načinom izključevanja ne samo opozicije, ampak tudi Državnega sveta, ne moremo biti zadovoljni. To je, po mojem mnenju, dokaj objektivna ocena.

Je pa nekaj, kar me je presenetilo. Mislil sem, da bo premier tako moder, da bo pat pozicijo, v kateri se je znašla vlada, izkoristil za samopromocijo. Nehvaležno vlogo razdiralca koalicije pa podelil komu drugemu. Vendar ga je očitno čas prehitel in mu je vodstvo stranke razpadlo prej, preden bi mu kaj takega uspelo. Torej… skupna ocena njegovega vladanja je negativna.

Kakovost državnih svetnic in svetnikov v tem sklicu je izjemna

 

Če se obrnemo pogled še na vašo hišo, če rečemo temu tako: Kako ocenjujete delovno klimo v Državnem svetu? Državni svet tekom vašega vodenja pridobiva na teži in prepoznavnosti. Zakaj po vašem mnenju do tega napredka ni prišlo prej?

Moja zasluga za to ni preveč velika. Kakovost državnih svetnic in svetnikov v tem sklicu je izjemna. Imamo veliko število strokovnjakov in ljudi z visoko osebno integriteto, ki niso pripravljeni zaradi nekih ideoloških ali strankarskih okvirov opustiti spoštovanje do argumentov. Svetnice in svetniki se odločajo na podlagi argumentov in ne svoje ideološke pripadnosti.

Kot drugo bi izpostavil, da so izjemno pogumni. Verjemite, da včasih kakšna izjava izrečena v Državnem svetu potegne za seboj posledice na njihovih delovnih mestih. Nihče izmed njih ni profesionalno na tej funkciji. Vsi so še vedno zaposleni v svojih primarnih okoljih, od koder prinašajo probleme in rešitve v Državni svet. Imamo tudi srečo s strokovno službo, ki kljub svoji maloštevilnosti deluje izjemno. Uspel nam je preboj v javnost. Vzpostavili smo tudi multimedijski portal Državnega sveta, na katerem je jasno razloženo kaj, kdaj in kako počnemo stvari. Nihče nas ne more več kar tako pomesti pod preprogo in trditi, da smo tukaj samo zaradi sebe.

Je bilo potrebno pa kar nekaj mandatov za evolucijo javnega mnenja. Za to je bilo potrebno dobro delo tudi v preteklih mandatih. Ljudje, ki stopajo v stik z nami, še posebej formirane družbene skupine, tukaj zadovoljujejo svoje potrebe in interes po nastopanju v političnem prostoru ne, da bi se ideološko opredeljevali. To je čedalje bolj očitno in mislim, da je to temeljni razlog zakaj je Državni svet bolj prepoznaven v široki javnosti.

Čeprav ravno pred dnevi je bila javna debata o tem, da je državni svet potrebno ukiniti. Tako je ravno na Twitterju zapisal nekdanji predsednik državnega zbora Pavle Gantar. Komu menite, da je v interesu ta stalni pritisk na državni svet? In kljub premikom, kot ste jih opisali, to vseeno ne pojenja?

Odgovor je čisto enostaven. Vsakokratni koaliciji oziroma strani, ki je na oblasti, smo v napoto. Državni svet je na nek način nadzornik kakovosti zakonodaje. Državni svet onemogoča udobno vladanje ob nespoštovanju zakonov in volje ljudstva. Jaz verjamem, da bo Državni svet to ostal tudi v prihodnje, ne glede na to kdo bo v koaliciji in v opoziciji.

Naj samo spomnim. V času, ko je SDS poskušala ukiniti Državni svet, kot vladajoča stranka v parlamentu, je SD temu ostro nasprotovala. Danes bi verjetno lahko rekli, da je situacija ravno nasprotna. Verjetno pa je tudi, da bo ob sestavi nove vlade situacija spet obratna. To pomeni, da Državni svet dobro opravlja svojo nalogo.

Glede izjave gospoda Gantarja me pa čudi, da si jo je privoščil. Saj v času, ko je bil on v Državnem zboru je imel vse možnosti, da bi Državni svet ukinili. Ali, če je to mislil, dodali kakšno drugačno kompetenco. Zvoniti po toči je prepozno. Kazati s prstom na nekaj, kar je rezultat tvojega dela oziroma nedela, je pa politično naivno.