Anticepilci premagali kolektivno imunost

Pri ošpicah eden od tisočih otrok dobi vnetje možganov, eden do dva otroka od tisočih zaradi bolezni umreta. Foto: Shutterstock
POSLUŠAJ ČLANEK

Pohod anticepilcev se po njihovi psihozi glede (ne)cepljenja ob epidemiji kovida nadaljuje, tudi pri zakonsko obveznih cepljenjih otrok, pri katerih je delež precepljenosti že padel pod mejo 90 odstotkov, ki v družbi zagotavlja kolektivno imunost. S tem ne ogrožajo zgolj svojih otrok, pač pa tudi druge. 

Na začetku meseca so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje prejeli prijave treh primerov ošpic pri mladoletnih osebah. Šlo je za dva osnovnošolca in enega dijaka, ki zoper bolezen niso bili cepljeni. K sreči do širšega izbruha bolezni ni prišlo, vendar zdravniki opozarjajo, da v bodoče lahko pričakujemo večje izbruhe bolezni, saj posebej pri ošpicah, ki so zelo kužne, ne dosegamo več standarda kolektivne imunosti. Skrb zbuja tudi stanje na področju oslovskega kašlja. Lani smo v celem letu zabeležili 125 pacientov, letos je bilo teh primerov v dobrih dveh mesecih že 350. 

Večji izbruhi

Po besedah infektologinje in predsednice Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojane Beović (65) gre pri drugem odmerku cepiva zoper ošpice, mumps in rdečke ter tretjem odmerku cepiva zoper davico tetanus, oslovski kašelj, otroško paralizo, okužbe s HIB in hepatitisom B za cepljenja, po katerih pričakujemo popolno zaščito zoper navedene bolezni. Precepljenost otrok pri obeh cepivih na ravni okoli 89 odstotkov vzbuja skrb, saj je 90-odstotna precepljenost minimalna meja za preprečitev kroženja teh mikroorganizmom v družbi. Ošpice so zelo kužne, zato je pri tej bolezni delež, potreben za kolektivno imunost, 95-odstoten, pri oslovskem kašlju, ki je nekoliko manj kužen, je ta delež okoli 90-odstoten, še nekoliko nižji je pri davici – okoli 80-odstoten.  

Zakaj se delež staršev, ki svojih otrok nočejo cepiti, veča in kako bi morala ukrepati država? Kako utemeljeni so strahovi pred stranskimi učinki in zakaj globe za starše, ki ne upoštevajo obveznega cepljenja, ostajajo le na papirju? Odgovarjata dr. Bojana Beović in Nacionalni inštitut za javno zdravje, komunikolog in strokovnjak za odnose z javnostmi dr. Mitja Vrdelja pa pojasnjuje vse manjše zaupanje javnosti v znanost. Preostanek članka je na voljo naročnikom na spletno ali tiskano Domovino.

Želite prebrati članek v celoti? Postanite naš naročnik ali kupite 72-urni dostop do naročniških vsebin za 3,95 €.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike