Blagoslov križa in ikone – ena izmed poslednjih želja pokojnega Bogdana Vidmarja

POSLUŠAJ ČLANEK

Župniji Kromberk in Nova Gorica v sodelovanju z Zavodom 1539, skavti, gibanjem Pot in Civilno iniciativo TBH vabita jutri, 22. novembra, ob 13.30 k sv. maši, pri kateri bodo blagoslovili postavljen križ in ikono sv. Katarine, in sicer na hribu Svete Katarine nad Novo Gorico (pod gostiščem Kekec).

Kot so sporočili organizatorji, bo dogajanje pospremil bogat program sodelujočih. Dr. Jernej Vidmar Bašin bo predstavil območje prazgodovinskega gradišča iz poznorimskega obdobja, dr. Vojko Pavlin pa cerkev, ki je tam stala do leta 1959. Mag. Nadja Ušaj Pregeljc bo predstavila življenje sv. Katarine Aleksandrijske ali Katarine Sinajske, mag. Alojz Grahor pa bo prebral pesem o križu.

Sv. Katarina je bila rojena okrog leta 282 v Egiptu. Umrla je mučeniške smrti okrog leta 307 v Aleksandriji. Mučiteljem je predlagala, naj se spreobrnejo in sprejmejo vero v Kristusa. Na njeno čast in v mislih na cerkev nad Kromberkom, Solkanom in Novo Gorico je Vinko Vodopivec napisal mašo (Missa in honorem sanctae Catharinae), ki se poje na praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, in na god sv. Katarine, 25. novembra.

Tri poslednje želje

Postavitev in blagoslov križa ter ikone sta ena od treh poslednjih želja pokojnega duhovnika mag. Bogdana Vidmarja v letu Evropske prestolnice kulture (EPK). Kot je zapisal Marko Pregeljc, je Vidmarja kot škofovega vikarja za EPK skrbelo ignoriranje krščanstva s strani pristojnih v okviru prestolnice kulture. Kot dokaz, da je bila luč krščanstva na Goriškem prisotna že v prvih stoletjih, je navedel solkansko oljenko iz žgane gline, ki jo strokovnjaki umeščajo med 4. in 6. stoletje. Na njej so vidni Kristusov monogram in stilizirani palmovi listi – simbol mučeništva in zmage. V Solkan je bila verjetno prinesena iz Ogleja.

Po besedah Pregeljca pa je Vidmarja kot vicepostulatorja beatifikacije Filipa Terčelja skrbel tudi odnos do slednjega in povojnih pobojev nasploh. 7. januarja prihodnje leto bo namreč minilo 80 let od Terčeljeve smrti. »Filip Terčelj je čista duša. Pogosto slišimo nasprotno: 'Nekaj je že moral zagrešiti, da so ga preganjali in ubili.' Ti predsodki kažejo, kako mi sami nismo pripravljeni na razumen pogovor o svoji polpretekli zgodovini. Terčelj je za nas smerokaz in priprošnjik za spravo: ni pripadal nobeni ideologiji – vse ideologije so ga preganjale, mučile, onemogočale in končno tudi umorile,« je zapisal.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike