Spomin na Filipa Terčelja: komunisti se strašno bojijo mučencev in svetnikov

Privzeta profilna slika
Peter Avsenik
Foto: Peter Avsenik
POSLUŠAJ ČLANEK

Trenutno na medškofijski ravni poteka postopek za beatifikacijo 26 osebnosti iz vseh slovenskih škofij, med njimi pa ni primorskega duhovnika Filipa Terčelja. Sogovorniki na spominskem dogodku v Novi Gorici so se sinoči strinjali, da je to zelo nenavadno, saj je gotovo šlo za svetniško osebnost in za mučenca. Je pa tudi res, da obstajajo »sile, ki nasprotujejo Terčelju« in da se »komunisti strašno bojijo mučencev in svetnikov«, je bilo slišati v nabito polni novogoriški konkatedrali.

Cerkev kot sovražnik številka ena

Gotovo več kot 500 ljudi je sinoči do zadnjega kotička napolnilo novogoriško konkatedralo, da bi prisluhnilo mislim strokovnjakov, ki so obudili spomin na duhovnik Filipa Terčelja, narodnega buditelja, vzgojitelja mladih, pisatelja in duhovnika, ki so ga pred 80 leti brutalno mučili in umorili.

Dogodek se je začel s sv. mašo, po kateri so o Terčelju spregovorili: raziskovalca njegovega življenja in okoliščin njegove smrti Marija Gasser in Ivan Albreht ter zgodovinar dr. Renato Podbersič. Številni primorski duhovniki so trpeli že pod fašizmom, številni so bili zaprti in mučeni, a pod Italijo ni bil ubit nihče, je tedanji položaj primorskih duhovnikov opisal zgodovinar dr. Podbersič.

Zgodovinar dr. Renato Podbersič, avtor Terčeljeve biografije Ivan Albreht, raziskovalka Marija Gasser in zgodovinar dr. Jože Možina. Foto: Peter Avsenik

So pa že med vojno pripadniki partizanskega gibanja ubili na Primorskem sedem duhovnikov in dva bogoslovca, kar je več kot Nemci, zavezniško bombardiranje in četniki skupaj. Po vojni pa so tudi ti duhovniki delili usodo sobratov iz osrednjega dela Slovenije.

»Cerkev je bila smatrana za sovražnika številka ena, ker je vodila največjo civilnodružbeno organizacijo,« je pojasnil Podbersič. Je pa oblast tudi v to organizacijo vdrla, in to preko Udbe, v kateri je bilo tudi več duhovnikov.

Z izmišljeno zgodbo skušali oprati domačine?

Dokumenti o smrti Terčelja po besedah Marije Gasser niso dostopni. Tisti, ki bi lahko razkrili podrobnosti na to temo, pa so zaprti do konca leta 2091, torej še 65 let. »V ozadju so sile, ki nasprotujejo Terčelju,« je dejala.

Njena knjiga Selška dolina – zadnji dom Filipa Terčelja razkriva zgodbo, kot so ji jo zaupali številni pričevalci, da so ga namreč pokončali tamkajšnji domačini.

Je pa po letu 2000 začela nastajati druga zgodba, razlogi za to pa Mariji Gasser niso poznani. Morda so skušali nekateri z njo domačine »oprati« tega zločina.

Odkar je knjiga izšla, pa njena avtorica prejema nove telefonske klice ljudi, ki imajo še dokumente, povezane s tem. So pa zdaj po njenih besedah na vrsti tudi zgodovinarji. Gradiva je ogromno, a se za zdaj se s tem ukvarjamo samo laiki, je opomnila.

Kdo je kričal na avtorja biografije?

Je pa o Filipu Terčelju še pred Marijo Gasser pisal tudi avtor njegove biografije Ivan Albreht. Kot je pojasnil v današnjem pogovoru, je bilo njegovo delo na Goriškem dobro sprejeto, medtem ko je bil vnaprej opozorjen, da bo v Selški dolini drugače.

In res je na predstavitvi prihajalo do nasprotovanja, najglasnejši kritik pa je bil posameznik z visokim položajem v podjetju Iskra. Do takšnega položaja pa je bilo v bivšem režimu mogoče priti samo, če je bil nekdo prave barve. »Tisti, ki so name kričali, so imeli zadaj Udbo, da bi me ustrašili,« je pojasnil.

Sprevržena logika

»Komunisti se strašno bojijo mučencev in svetnikov,« je pojasnil. Med drugim je spomnil na dva obiska nekdanjega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji in na njegovo srečanje z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom. Tistih deset minut, ko je bil Papež z njim, pa ga je Kučan po besedah Albrehta prepričeval, naj ustavijo postopek beatifikacije za Alojzija Grozdeta, češ da bi to razdelilo Slovenijo. »Ista logika je tudi pri Terčelju,« je opozoril.

Sogovorniki so se zavzeli za začetek postopka beatifikacije. Trenutno sicer poteka postopek na medškofijski ravni, na seznamu pa je 26 ljudi iz vseh slovenskih škofij, med njimi pa ni Terčelja. Kot je dejal Podbersič, mu razlogi za to niso poznani. »Je pa to zelo nenavadno. Da taka svetniška oseba, kot je Filip Terčelj, ni prišel na seznam, mi je nenavadno,« je poudaril.

Prva nagrada Filipa Terčelja posthumno Bogdanu Vidmarju

Marija Gasser pa je dodala, da bi bilo »svetništvo Filipa Terčelja odveza za celo Selško dolino«. »Celo življenje je bil pričevalec za malega človeka, za vero, za Boga«. Ena prvih nalog pred začetkom postopka beatifikacije pa je po njenih besedah prekop njegovih posmrtnih ostankov na štursko pokopališče, saj je bila to njegova želja, je še dodala.

Ogled spominskega filma o duhovniku Filipu Terčelju. Foto: Peter Avsenik

Izjemno obiskan dogodek so organizatorji sklenili s predvajanjem krajšega filma o tem primorskem duhovniku, nato so podelili tudi prvo nagrado Filipa Terčelja, in sicer jo je posthumno prejel vidcepostulator za Terčeljevo beatifikacijo, nedavno preminuli novogoriški duhovnik Bogdan Vidmar.

Izbrano za naročnike
Terminologija, ki podaljšuje mitologijo (1. del): Besede za zameglitev, ne za razjasnitev naše preteklosti
Praznovanje novega leta v znamenju fig in svobode – nekoč in danes
Medvrstniško nasilje – glavna preventiva je zdravo starševstvo
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

pa9fd_salmic-foto.jpg
Svetniški kandidat Ivan Salmič: umreti je moral, ker je reševal življenja drugim
  • 29. 07. 2025
u0cay_filip-tercelj-205-v.jpg
Filip Terčelj, primorski mučenec
  • 04. 08. 2025
Mučenec Jaroslav Kikelj na grožnje o likvidaciji: Bom šel pa v nebesa
  • 05. 12. 2025