Ali vemo za genocid v Selški dolini?

V tokratnem Intervjuju, osrednji pogovorni oddaji TV Slovenija, ki je zdaj prestavljena na 22.20, gostimo dragoceno raziskovalko Selške doline, skoraj pozabljenega dela slovenskega ozemlja. Pozabi je v veliki meri botrovala okrutna polpretekla zgodovina, posebej divjanje revolucionarne oblasti, ki se je po vojni znesla nad prebivalci, ki so se v 13. stoletju, podobno kot Kočevarji, priselili s Tirolske in ohranili svoj dialekt ter navade.

Profesorica Gasserjeva je o teh krajih napisala več knjig. Prva govori o Ivanu Tušku, znamenitem Slovencu iz sredine 19. stoletja. V delu Vasi pod Ratitovcem skozi čas pa je postavila pravi spomenik temu koščku naše dežele, saj je popisala tako poselitev pred 800 leti kot tudi zgodovino praktično do današnjih dni. Po prvi svetovni vojni so te kraje najprej zasedli Italijani, po treh letih pa so prišli pod Kraljevino SHS. Preživljali so boljše in zahtevnejše čase, a vendar so te cvetoče vasi doživele največjo tragedijo po drugi svetovni vojni.

Komunistična oblast je že 17. maja 1945 zajela vrsto kmečkih gospodarjev, ki so bili skrivaj pomorjeni. Decembra istega leta, torej po več kot pol leta po tem, ko naj bi zavladala svoboda, je režim na hitro, brez pojasnil zajel 125 domačinov, od tega 79 otrok iz podgorskih vasi ter jih želel izgnati čez mejo v Avstrijo. Avstrijci so jih na Ljubelju zavrnili, jih čez nekaj tednov prepeljali na Štajersko ter jih dobesedno nagnali čez mejo. Številni se niso nikoli več vrnili.

Povojna oblast je bila strogo hierarhično urejena, zato ni dvoma, da sta pri tem nasilju, ki ni bilo z ničimer izzvano in ga tudi ni moč opravičiti, na samem začetku sodelovala vodilna slovenska komunista Edvard Kardelj in Boris Kidrič, zlasti prvi je zahajal v te kraje in jih dobro poznal.

Umor primorskega čedermaca v gorenjskih hribih

Prav v dneh, ko se je zgodil izgon prebivalstva, se je v bližnjo Davčo k sobratu duhovniku Francu Krašni zatekel junaški primorski duhovnik in narodni buditelj Filip Terčelj. O njuni usodi govori najnovejša knjiga Marije Gasser Selška dolina – zadnji dom Filipa Terčelja. Nastala je na pobudo lani preminulega primorskega duhovnika in raziskovalca Terčeljeve usode Bogdana Vidmarja.

V knjigi Gasserjeva opisuje, kako je bil Terčelj okrutno preganjan v času fašizma, nato se je nad njim znesel tudi komunizem. Ko sta se duhovnika skušala zavzeti za preganjane domačine, so ju sodelavci režima, povečini domačini, zajeli ter po okrutnem mučenju umorili 7. januarja 1946. Gostja je prvič podrobno raziskala zločin ter tudi razloge, zakaj si je del domačinov dolgo prizadeval, da bi prikrili prave okoliščine tragedije, ki je kot mora legla na te kraje.

Kdo je požgal 10 cerkva?

V nadaljevanju gostja Intervjuja predstavi, kako je bila Selška dolina epicenter preganjanja vernih ljudi in njihovih cerkva. O tem je napisala zanimivo knjigo Tri desetke Selške doline. Razen prve cerkve, ki so jo v Dražgošah požgali Nemci, so vse ostale uničili partizani. In to tik pred koncem vojne, med njimi take, ki so imele izjemno umetniško vrednost, npr. cerkev Sv. Mohorja in Fortunata.

Pravi podvig, ki ga tudi opisuje Gasserjeva, pa se je zgodil po padcu komunizma leta 1990, ko je prebivalstvu teh redko poseljenih krajev uspelo obnoviti vse porušene cerkve. Tisto, kar je zdaj največji problem, je vprašanje rodnosti in odhajanja mladih v dolino. Še kako se pozna preganjanje, ki so ga bile te vasi deležne po vojni. Tudi tirolski dialekt je s številnimi navadami šel v pozabo, nekaj pa se ga je tudi po zaslugi Marije Gasser le ohranilo.

Brez korenin ne raste nobeno drevo, izpostavlja gostja Intervjuja, ki je več kot 40 let poučevala otroke. V sedanji šoli pogreša vzgojo za vrednote. Ocenjuje, da jih šola marsikje celo izrinja. Na primer domoljubje. V pogovoru o tem pove: »Midve s knjižničarko sva pregledali vsa berila za slovenski jezik. Iskali sva besedo domovina in domoljubje in ju v berilih za osnovno šolo leta 2016 nisva našli, kot da je samo po sebi umevno, da mi imamo svojo domovino,« zaključi Gasserjeva in dodaja: »Bojim se, da je šolski sistem izpodrinil vrednote, da ni več vrednot, o katerih je pričeval Filip Terčelj – recimo, da je družina steber družbe, da je družina osnovna celica, ki drži narod.«

Bojim se, da je šolski sistem izpodrinil vrednote, da ni več vrednot, o katerih je pričeval Filip Terčelj – recimo, da je družina steber družbe, da je družina osnovna celica, ki drži narod.«