Bližajoči zimi navkljub v Evropo prihaja vse več migrantov: zdaj ali nikoli!
Če so evropski politiki še to poletje upali, da bo migrantski val na staro celino ustavila zima, je zdaj že jasno, da temu ne bo tako. Lani je denimo septembra in oktobra migrantski val usahnil za tretjino, letos pa je ravno obratno: v oktobru jih je prišlo rekordnih 218.953 ali 27% več kot mesec poprej, piše The Economist.
Glede na lansko leto se je spremenila tudi pot prihoda. Lani je namreč večina migrantov prihajala preko 300 km dolgi poti iz Libije do italijanskega sredozemskega otoka Lampeduze. A ta pot je zaradi razburkanega morja pozimi preveč nevarna, januarja je bil upad po njej glede na september 2014 90 odstoten. Podobno se je zgodilo tudi letos, novembra jih je po tej poti prišlo zgolj 4% glede na tiste septembra.
Porast prihodov pa je viden na poti, ki vodi preko zahodne Turčije do grških otokov, kjer je razdalja med nabrežji "zgolj" 10 km, poleg tega je to morje veliko bolj umirjeno kot v osrednjem Mediteranu. Svoje k lažji odločitvi naredijo tudi popusti tihotapcev zaradi slabšega jesenskega vremena.
A ključen motiv migrantov, da v pozni jeseni krenejo na nevarno pot, je vendarle strah, da bo Evropa vsak čas dokončno zaprla meje. "Zdaj ali nikoli," je vse bolj razširjeno stališče ob morebitnih pomislekih, da bi bilo vendarle bolje počakati na pomlad. Svoje je dodalo še poslabšanje situacije v Afganistanu, ki je v beg poslalo nove ljudi. Samo iz septembra na oktober se je število Afranistancev v Grčiji povečalo iz 27,500 (16% vseh prebežnikov) na 64,000 (30% vseh prebežnikov).
Prošnje za azil so v najbolj zaželenih evropskih državah drastično poskočile, velika težava je tudi namestitev prihajajočih. Če bi se migracijski val umiril, bi lahko evropske države nekoliko zadihale in morda čez zimo uredile sistem sprejemanja beguncev.
Če do tega ne bo prišlo, bodo prisiljene v strožjo politiko do migrantov, ki se s spremembami azilne zakonodaje nakazuje v Nemčiji in na Švedskem. S tem bi Evropska unija na jugovzhod začela pošiljati drugačna sporočila, ki bi od nevarne poti v Evropo morda odvrnile tiste, ki o tem še razmišljajo.
Velika večina jih prihaja preko Turčije
Glede na lansko leto se je spremenila tudi pot prihoda. Lani je namreč večina migrantov prihajala preko 300 km dolgi poti iz Libije do italijanskega sredozemskega otoka Lampeduze. A ta pot je zaradi razburkanega morja pozimi preveč nevarna, januarja je bil upad po njej glede na september 2014 90 odstoten. Podobno se je zgodilo tudi letos, novembra jih je po tej poti prišlo zgolj 4% glede na tiste septembra.
Porast prihodov pa je viden na poti, ki vodi preko zahodne Turčije do grških otokov, kjer je razdalja med nabrežji "zgolj" 10 km, poleg tega je to morje veliko bolj umirjeno kot v osrednjem Mediteranu. Svoje k lažji odločitvi naredijo tudi popusti tihotapcev zaradi slabšega jesenskega vremena.
A ključen motiv migrantov, da v pozni jeseni krenejo na nevarno pot, je vendarle strah, da bo Evropa vsak čas dokončno zaprla meje. "Zdaj ali nikoli," je vse bolj razširjeno stališče ob morebitnih pomislekih, da bi bilo vendarle bolje počakati na pomlad. Svoje je dodalo še poslabšanje situacije v Afganistanu, ki je v beg poslalo nove ljudi. Samo iz septembra na oktober se je število Afranistancev v Grčiji povečalo iz 27,500 (16% vseh prebežnikov) na 64,000 (30% vseh prebežnikov).
Rešitev za Evropo strožja azilna politika?
Prošnje za azil so v najbolj zaželenih evropskih državah drastično poskočile, velika težava je tudi namestitev prihajajočih. Če bi se migracijski val umiril, bi lahko evropske države nekoliko zadihale in morda čez zimo uredile sistem sprejemanja beguncev.
Če do tega ne bo prišlo, bodo prisiljene v strožjo politiko do migrantov, ki se s spremembami azilne zakonodaje nakazuje v Nemčiji in na Švedskem. S tem bi Evropska unija na jugovzhod začela pošiljati drugačna sporočila, ki bi od nevarne poti v Evropo morda odvrnile tiste, ki o tem še razmišljajo.
Novembra letos je preko Turčije v Grčijo prišlo 59.060 migrantov - lani ob istem času 3.812. Dnevno jih pride od 3.000 pa do 6.000.
Preko severne Afrike do Italije je lani prišlo 9.295 migrantov, letos pa zgolj 1.413.
V novembru je sedaj na poti na morju izgubilo izgubilo življenje 61 migrantov, medtem ko jih je lani ob istem času izgubilo 4.
Podatki: UNHCR
Preko severne Afrike do Italije je lani prišlo 9.295 migrantov, letos pa zgolj 1.413.
V novembru je sedaj na poti na morju izgubilo izgubilo življenje 61 migrantov, medtem ko jih je lani ob istem času izgubilo 4.
Podatki: UNHCR
V Sloveniji se migrantski val ponovno krepi
V Slovenijo je včeraj vstopilo 9.681 migrantov, kar je približno toliko, kot na vrhuncu drugega migrantskega vala konec novembra.
Danes do 18. ure številka znaša 6.462.
Približno 1.600 jih je v sprejemnih centrih, predvsem v Dobovi (Livarna) in na Gruškovju, v namestitvenih centrih pa jih je 3.420, od tega 2.800 na Šentilju, ostali pa v Gornji Radgoni.
V Slovenijo je včeraj vstopilo 9.681 migrantov, kar je približno toliko, kot na vrhuncu drugega migrantskega vala konec novembra.
Danes do 18. ure številka znaša 6.462.
Približno 1.600 jih je v sprejemnih centrih, predvsem v Dobovi (Livarna) in na Gruškovju, v namestitvenih centrih pa jih je 3.420, od tega 2.800 na Šentilju, ostali pa v Gornji Radgoni.
Zadnje objave
Sveta Katarina Sienska – cerkvena učiteljica
29. 4. 2026 ob 7:30
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina 249: Dovolili smo, da o nas odločajo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:00
Ameriška blokada Irana in igra vzdržljivosti – Iran prosi za preklic blokade
28. 4. 2026 ob 20:01
Združeni arabski emirati zapuščajo OPEC
28. 4. 2026 ob 18:16
Janković meni, da dve stranki na predčasnih volitvah ne bi več prišli v parlament
28. 4. 2026 ob 17:44
Od jutri dražji bencin, dizel in kurilno olje pa cenejša
28. 4. 2026 ob 16:10
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina 249: Dovolili smo, da o nas odločajo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:00
Živimo na Veneri ali Marsu?
28. 4. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.