Bo Zahodno civilizacijo pokončala lastna neumnost?

Če je za nami obdobje močnega gospodarskega razcveta, pa je pred nami točka preloma, ki prinaša manj cvetočo dobo, meni francoski bloger, katerega misel povzemamo v nadaljevanju. Kot nakazuje, se zaradi vse slabših kognitivnih sposobnosti in obrata od branja k podobam družbi ne piše dobro.

Danes nas zbudi zvonjenje mobilnega telefona ali budilke, na voljo nam je vroča prha, aparat za pripravo kave, na delo gremo z avtom, vlakom, avtobusom ali kolesom. Delamo v klimatizirani pisarni, delamo na računalniku. Ko je delo končano, v supermarketu kupimo hrano, nato gledamo televizijo, se zabavamo z vodenjem drona, igramo igrice na igralni konzoli.

A nobeden od teh izumov ali dobrin ni iz 21. stoletja, piše avtor. V resnici živimo s tehnološkimi napredki prejšnjega stoletja. Za svoja vozila uporabljamo skoraj enako vrsto goriva kot med II. svetovno vojno. Letala in hitri vlaki 21. stoletja niso nič hitrejši od tistih pred pol stoletja. Leta 2020 boste s komercialnim letom leteli med Parizom in Lyonom kot leta 1975, ko se je letališče Lyon odprlo.

Računalniška moč najmanj naših telefonov je neskončno večja od moči instrumentov, s katerimi so astronavti misije Apollo 11 potovali na Luno. Zato bi bilo logično, da bi bili rezultati sorazmerni z velikanskimi sredstvi. »Opažamo pa ravno nasprotno, donosnost naložbe se zdi minimalna in se nenehno zmanjšuje,« meni avtor.

Kot ugotavlja, je vodilni izum preteklih dveh desetletij pametni telefon. Ta je rezultat miniaturizacije računalniških komponent, ne pa tudi kvalitativnega preskoka.

Opozarja tudi na kognitivni upad novih generacij. Kot piše, obstaja vrsta kazalcev, ki kažejo upad šolske uspešnosti. Tretjina učencev petega razreda v letu 2017 v Franciji ni znala pravilno seštevati. Dve tretjini pa ne deliti. »Padec sposobnosti ni le enakomeren (zadeva vse operacije), temveč je tudi preveč zaznamovan, da bi bil posledica metodološke pristranskosti,« piše avtor.

Tudi Gaussova krivulja zmožnosti izračuna se premika v levo, torej na nižjo raven sposobnosti, medtem ko je popolnoma izginil najbolj desni del krivulje, ki predstavlja najbolj perspektivne mlade.

Nadalje izpostavlja, da je kognitivni upad splošen in zadeva vse družbene sloje. »Leta 2017 je otrok »vodstvenega ali višjega intelektualnega poklica« dosegel nižje aritmetične rezultate kot otrok delavca ali neaktivnega prebivalca leta 1987,« piše avtor. Čeprav je upad splošen, razlike med družbenimi razredi še vedno obstajajo, kar kaže, da smo »vsi vedno bolj neumni«.

Rezultati po oceni avtorja kažejo, da gre za izziv sodobne civilizacije, ki ga ne bi smeli reševati z odpravljanjem najbolj zahtevnih tem in predmetov.

Dejstvo, da danes otroci tablični računalnik ali pametni telefon znajo uporabljati od zgodnjega otroštva, medtem ko ne znajo prav računati in pisati, pomeni vračanje v »svet podob«, ki je bolj primitiven, svet pisane besede pa veliko bolj abstrakten. Medtem ko je drsati po pametni napravi in gledati videoposnetke popolnoma sposoben tudi šimpanz, je pisanje edinstveno človeško. Ob tem izpostavlja, da ne zna brati večina ljudi, čeprav so formalno pismeni.

Sprašuje se, koliko je sposobna preživeti civilizacija, ki ji je vedno bolj tuje njeno lastno kognitivno vesolje. »Naši stroji in pripomočki dejansko obstajajo predvsem zato, ker smo zgradili kognitivno infrastrukturo, potrebno za njihov razvoj. Kaj se bo zgodilo, ko bo naša intelektualna zmogljivost tako upadla, da ne bomo mogli niti oblikovati novih niti popravljati obstoječih?« se sprašuje.

Opozarja, da ključni kazalniki naše civilizacije postajajo rdeči, kar predstavlja nevarnost za temelje naše tehnološke infrastrukture. Obstaja veliko hipotez o vzrokih kognitivnega upada: od slabe prehrane, udobnega življenja, zaslonov … Manj je tudi branja knjig, vse bolj pa so spremljane kratke objave na družbenih omrežjih in video posnetki. Kot družba bomo po njegovi oceni neizogibno dosegli prelomno točko.