Cesarica Sisi: princesa Diana 19. stoletja

Leto 1848 je bilo za evropske monarhije zelo turobno. Vsepovsod so izbruhnile revolucije in oblasti so imele zelo veliko dela, da so jih zatrle. V Avstriji je to pomenilo odstop cesarja Ferdinanda I. in ustoličenje novega, nam vsem znanega Franca Jožefa (1830–1916).

Novi cesar je potreboval ženo in ženitna posrednica je bila kar njegova mama, cesarica mati Zofija. Dobro partijo je našla v hčerki brata bavarskega kralja Maksimiljana, Heleni. V letovišču Bad Ischl je bilo organizirano srečanje, ki se ga je poleg cesarja udeležila tudi sestra potencialne neveste, Elizabeta.

Nenavadna lepota

Franc Jožef za Heleno ni pokazal zanimanja, se je pa do ušes zaljubil v njeno 16-letno sestro Elizabeto, ki so jo vsi poznali kot Sisi. Privlačnost je bila obojestranska in po osmih mesecih priprav sta se 24. aprila 1854 poročila. Nevesta in nova cesarica je podanike navdušila s svojo nenavadno lepoto.

Na dvoru pa življenje stran od javnosti ni potekalo tako preprosto. Sisi se protokolarnega življenja nikakor ni mogla navaditi. Prav tako ni dobro shajala s svojo taščo, ki ji ni mogla dopovedati, kako se mora mlada nevesta na dvoru obnašati. Dejstvo je, da je bila Sisi nekoliko nenavadna oseba.

S Francem Jožefom se je na začetku kar dobro razumela in mu rodila štiri otroke. Njeno vedenje pa je z leti postalo vse bolj nenavadno. S taščo Zofijo se je zapletla v globok spor glede vzgoje otrok in to je pomenilo tudi prelom v življenju na dvoru. Franc Jožef jo je imel globoko rad in ji je omogočil, da se je posvetila svojemu videzu in neprestanim vajam v telovadnici, s katerimi je želela zatreti vsake znake staranja. Začela je potovati po Evropi in to je pomenilo njeno dolgotrajno odsotnost s tako osovraženega dvora. Odtrganost od sveta sta poglobili tudi osebni tragediji. Umrla ji je dveletna hčerka Zofija, leta 1889 pa je v samomoru umrl sin in prestolonaslednik Rudolf.

V javnosti je bila kraljica ljudskih src in neverjetno priljubljena med svojimi podaniki, a njeno družinsko življenje, skrito pred javnostjo, je bilo ena sama velika ruševina. Ukvarjanje s konji in številna potovanja ji niso prinesla notranjega miru. Svoje zatočišče je našla na otoku Krf v vili Achilleion, kjer je živela ekstravagantno življenje, polno kapric.

Franc Jožef za Heleno ni pokazal zanimanja, se je pa do ušes zaljubil v njeno 16-letno sestro Elizabeto, ki so jo vsi poznali kot Sisi. Privlačnost je bila obojestranska in po osmih mesecih priprav sta se poročila.

Italijanski anarhist

Na enem od svojih potovanj je septembra 1898 v Ženevi kupovala igrače za svoje vnuke. Z guvernanto sta 10. septembra po kosilu odšli iz hotela, da bi se vkrcali na parnik, ki naj bi ju pripeljal v Caux. Na poti v pristanišče je proti njima planil mlad moški, italijanski anarhist Luigi Lucheni. Ta je prežal na kateregakoli člana evropskih vladarskih družin, da bi dal lekcijo vladajočim krogom. Sisi je izbral povsem naključno. Podrl jo je na tla in jo zabodel v prsi z zbrušeno pilo. Cesarici ni bilo pomoči in po uri agonije je bilo vsega konec. Po stari cesarski navadi so jo pokopali v kapucinski grobnici na Dunaju in s tem je njeno življenje prešlo v legendo.

(D199: 53)