Daniel Fazlić, Siol.net: Švedska območja "no go" – getoizacija mesta Malmö
Embed from Getty Images
"Kriminalna dejanja na Švedskem so zadnjih 50 let v porastu," piše Daniel Fazlić za Siol.net v prispevku o no-go območjih v tretjem največjem švedskem mestu Malmö.
Malmö, nekoč industrijsko mesto, se je težko prilagodilo postindustrijski dobi in krizi ladjedelništva na Švedskem. Piko na i je pripisati tudi mostu, ki mesto povezuje z Dansko. Strateška pozicija mesta je bil zato dodaten razlog za priseljevanje migrantov.
V mestu so se postopoma pojavili številni predeli, v katerih so migranti v veliki večini zaradi cenejših stanovanj in kulturne bližine in v katerih se poroča o največ kriminalnih dejanjih.
Izkušnjo je Fazlić opisal tudi v reportaži, v kateri piše o mejni kontroli, ki jo na meji s Švedsko izvajajo od leta 2015 in ki vsaj enkrat dnevno prestrežejo družino ali posameznike, ki želijo brez dokumentov vstopiti na Švedsko. V reportaži opaža tudi velike razlike med soseskami domačinov in soseskami, ki so pretežno poseljene s tujci. V vseh soseskah pa Fazlič opaža eno podobnost: skoraj vsi delavci in uslužbenci v nakupovalnih središčih ter na nižjih plačanih delovnih mestih so migranti.
"Kriminalna dejanja na Švedskem so zadnjih 50 let v porastu," piše Daniel Fazlić za Siol.net v prispevku o no-go območjih v tretjem največjem švedskem mestu Malmö.
Malmö, nekoč industrijsko mesto, se je težko prilagodilo postindustrijski dobi in krizi ladjedelništva na Švedskem. Piko na i je pripisati tudi mostu, ki mesto povezuje z Dansko. Strateška pozicija mesta je bil zato dodaten razlog za priseljevanje migrantov.
V mestu so se postopoma pojavili številni predeli, v katerih so migranti v veliki večini zaradi cenejših stanovanj in kulturne bližine in v katerih se poroča o največ kriminalnih dejanjih.
Izkušnjo je Fazlić opisal tudi v reportaži, v kateri piše o mejni kontroli, ki jo na meji s Švedsko izvajajo od leta 2015 in ki vsaj enkrat dnevno prestrežejo družino ali posameznike, ki želijo brez dokumentov vstopiti na Švedsko. V reportaži opaža tudi velike razlike med soseskami domačinov in soseskami, ki so pretežno poseljene s tujci. V vseh soseskah pa Fazlič opaža eno podobnost: skoraj vsi delavci in uslužbenci v nakupovalnih središčih ter na nižjih plačanih delovnih mestih so migranti.
Zadnje objave
Kako ravnati z zastavo
3. 8. 2026 ob 6:00
Ob 110. obletnici padca Gorice
2. 8. 2026 ob 19:00
Kdo je bila skrivnostna sopotnica Nataše Pirc Musar?
2. 8. 2026 ob 17:20
Vročinski valovi – kako se pripraviti in zaščititi ranljive
2. 8. 2026 ob 10:00
Jurklošter, kraj s pestro zgodovino in slapovi
2. 8. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
AVG
07
Sveta maša: »Mučenci med Slovenci«
19:00 - 20:30
AVG
08
44. Festival Radovljica 2026 - Od trubadurjev do Brahmsa
20:00 - 22:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Video objave
[Video] Nataša Simončič: Takih težav ne privoščiš nikomur (Vroča tema, 30. 7. 2026)
30. 7. 2026 ob 19:49
Izbor urednika
Domovina št. 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov
29. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.