Daniel Fazlić, Siol.net: Švedska območja "no go" – getoizacija mesta Malmö
Embed from Getty Images
"Kriminalna dejanja na Švedskem so zadnjih 50 let v porastu," piše Daniel Fazlić za Siol.net v prispevku o no-go območjih v tretjem največjem švedskem mestu Malmö.
Malmö, nekoč industrijsko mesto, se je težko prilagodilo postindustrijski dobi in krizi ladjedelništva na Švedskem. Piko na i je pripisati tudi mostu, ki mesto povezuje z Dansko. Strateška pozicija mesta je bil zato dodaten razlog za priseljevanje migrantov.
V mestu so se postopoma pojavili številni predeli, v katerih so migranti v veliki večini zaradi cenejših stanovanj in kulturne bližine in v katerih se poroča o največ kriminalnih dejanjih.
Izkušnjo je Fazlić opisal tudi v reportaži, v kateri piše o mejni kontroli, ki jo na meji s Švedsko izvajajo od leta 2015 in ki vsaj enkrat dnevno prestrežejo družino ali posameznike, ki želijo brez dokumentov vstopiti na Švedsko. V reportaži opaža tudi velike razlike med soseskami domačinov in soseskami, ki so pretežno poseljene s tujci. V vseh soseskah pa Fazlič opaža eno podobnost: skoraj vsi delavci in uslužbenci v nakupovalnih središčih ter na nižjih plačanih delovnih mestih so migranti.
"Kriminalna dejanja na Švedskem so zadnjih 50 let v porastu," piše Daniel Fazlić za Siol.net v prispevku o no-go območjih v tretjem največjem švedskem mestu Malmö.
Malmö, nekoč industrijsko mesto, se je težko prilagodilo postindustrijski dobi in krizi ladjedelništva na Švedskem. Piko na i je pripisati tudi mostu, ki mesto povezuje z Dansko. Strateška pozicija mesta je bil zato dodaten razlog za priseljevanje migrantov.
V mestu so se postopoma pojavili številni predeli, v katerih so migranti v veliki večini zaradi cenejših stanovanj in kulturne bližine in v katerih se poroča o največ kriminalnih dejanjih.
Izkušnjo je Fazlić opisal tudi v reportaži, v kateri piše o mejni kontroli, ki jo na meji s Švedsko izvajajo od leta 2015 in ki vsaj enkrat dnevno prestrežejo družino ali posameznike, ki želijo brez dokumentov vstopiti na Švedsko. V reportaži opaža tudi velike razlike med soseskami domačinov in soseskami, ki so pretežno poseljene s tujci. V vseh soseskah pa Fazlič opaža eno podobnost: skoraj vsi delavci in uslužbenci v nakupovalnih središčih ter na nižjih plačanih delovnih mestih so migranti.
Zadnje objave
Po 35 letih na slovenskem očaku spet zaplapolala slovenska zastava
13. 6. 2026 ob 13:35
Osvežujoča solata z lososom
13. 6. 2026 ob 12:00
Dve plati zdravja – skupna vrednota naroda in najdaljše čakalne vrste v Evropi
13. 6. 2026 ob 11:32
Digitalni evro prinaša nove možnosti
13. 6. 2026 ob 9:58
Pri breznu Zalesnika danes ob 16.00 spomin na okrutno pomorjene Goričane
13. 6. 2026 ob 9:57
Ekskluzivno za naročnike
Osvežujoča solata z lososom
13. 6. 2026 ob 12:00
Barka je varno pristala
13. 6. 2026 ob 6:00
Cena Golobove prepovedi pristanka izraelskega letala
12. 6. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
JUN
13
Sveta maša ob breznu Zalesnika v Trnovskem gozdu
16:00 - 18:00
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.