Danski znanstveniki: hormonska kontracepcija povečuje možnost za depresijo, še posebej pri najstnicah


Pred nedavnim objavljena raziskava Univerze v Kopenhagnu je potrdila povezavo med jemanjem hormonske kontracepcije ter pojavom depresije.

Gre za največjo raziskavo na tem področju, in sicer so vanjo zajeli milijon Dank, starih od 15 in 34 let, njihovemu zdravstvenemu stanju pa so sledili 13 let, piše The Guardian.

Depresija kot stranski učinek


Raziskovalci so ugotovili, da je pri ženskah, ki jemljejo kombinirano oralno kontracepcijo, kar 23 % večja možnost, da se jim predpiše jemanje antidepresivov kot pri tistih, ki ne uporabljajo hormonske kontracepcije. Pri tistih, ki jemljejo tablete, ki vsebujejo le progestin, pa je ta odstotek še večji, kar 34 %.

Pri tem so za depresijo najbolj dovzetna dekleta v svojih najstniških letih. Pri teh se možnost depresije z jemanjem kontracepcije poveča za kar 80 %, pri tabletah s progestinom pa kar za dvakrat.

Poleg tega je pri ostalih hormonskih metodah kontracepcije, ki se jih ženskam ponuja kot alternativo jemanja tabletk, kot so maternični vložek s hormonskim delovanjem (40 % večja verjetnost) ter kontracepcijski vaginalni obročki (60 %) in obliži (kar dvakrat večja verjetnost), verjetnost za pojav depresije še veliko večja kot pri katerihkoli tabletkah.

Raziskovalci pri tem tudi opozarjajo, da so odstotki negativnega vpliva hormonske kontracepcije na mentalno zdravje pacientk v tej študiji prenizki glede na dejansko stanje.

Ginekologi namreč večinoma ne predpisujejo hormonske kontracepcije tistim ženskam, ki že pred tem kažejo znake depresije oziroma so z njo diagnosticirane, poleg tega pa tiste ženske, ki občutijo depresijo kot stranski učinek kontracepcije, le-to večinoma kmalu prenehajo jemati same.

Zakaj je ta študija pomembna?


Sprememba razpoloženja je sicer pogosto navedena kot stranski učinek, klinična depresija pa do sedaj ni bila prepoznana kot stranski učinek. Spremene v razpoloženju so sicer eden glavnih razlogov, da mnogo žensk preneha z jemanjem tablet že prej kot v enem letu.

Zaposleni v zdravstvu so se pri hormonski kontracepciji pogosto sklicevali na dejstvo, da ni zadosti obsežne raziskave, s katero bi potrdili osebne izkušnje žensk, ki takšno jemljejo in prenašajo stranske učinke - depresije je zgolj eden izmed njih.

Sedaj takšna obsežna študija obstaja in takoj kot je bila objavljena, so v bran kontracepcij stopili številni zdravniki, večinoma moški (ki nimajo osebnih izkušenj z jemanjem hormonske kontracepcije), češ da ženskam ni potrebno zaradi tega skrbeti in naj tablete jemljejo še naprej.

Podobno opravičevanje kontracepcijskih tabletk se je dogajalo že v preteklosti, ko so na plan prihajale študije, ki so se ukvarjale z njihovimi stranskimi učinki. Pri tem so zagovorniki hormonske kontracepcije poudarjali, da obstajajo številne alternative, če ženski tabletke ne ustrezajo. Vendar je ta nova študija pokazala, da so te alternative zanjo, kar se tiče stranskih učinkov, še mnogo slabše.

Eden od avtorjev raziskave, Øjvind Lidegaard, profesor ginekologije in porodništva na univerzi v Kopenhagnu, je za The Post povedal, da ga skepticizem v stroki sploh ne čudi ter da vsekakor rezultati zahtevajo nadaljnje raziskave, verjame pa, da bodo ženske, ki so jemale in še jemljejo hormonsko kontracepcijo raziskavo videle kot potrditev njihovih osebnih občutij - da ni vse le v njihovi glavi.

Lidegaard je tudi poudaril, da namen raziskave ni bil povzročitev splošnega strahu med ženskami ter da ni potrebno, da bi povprečna ženska morala nemudoma prenehati z jemanjem hormonske kontracepcije, ampak so raziskovalci želeli, da so ženske bolje poučene, kakšne snovi vnašajo v svoje telo ter kakšne so lahko posledice le-teh.

Povečana možnost za krvne strdke v novi generaciji hormonske kontracepcije


Lidegaard  prav tako že od leta 2011 opozarja na povečanje tveganja za krvne strdke pri novi generaciji "izboljšanih" produktov, kot so vaginalni obročki in obliži ter tablete z drosperinonom.

Čeprav sama kontracepcija ne povzroča krvnih strdkov, so ženske, ki jo uporabljajo, kar tri do štirikrat bolj izpostavljene temu tveganju.

V nedavni študiji, ki jo je izvajala Yana Vinogradova z univerze v Nottinghamu, je bilo tako ugotovljeno, da je pri ženskah, ki uporabljajo kontracepcijo, ki vsebuje novo obliko sintetičnega progestina, 1,8-krat večja verjetnost za pojav krvnih strdkov, oziroma kar 4,3-krat večja verjetnost kot pri tistih, ki ne uporabljajo kontracepcije.

KOMENTAR: Uredništvo
Temna stran, o kateri nihče ne govori
Pomembno je, da študije, kot je zgoraj omenjena, iz znanstvenih krogov pridejo tudi do širše javnosti, kar se je zgodilo tokrat, saj se tako ženske, sploh pa moški, zelo pogosto niti ne zavedajo temne strani kontracepcije - njenih stranskih učinkov. Cena za svobodno spolnost se tako namesto v evrih pogosto plačuje tudi z zdravjem - ta zadnja študija kaže, da z duševnim veliko bolj pogosto, kot smo si mislili. Na spletu lahko najdemo številne zgodbe, ko so ženske ob seznamu morebitnih stranskih učinkov zgolj zamahnile z roko, češ, da so ti tako redki, da se njim že ne bodo zgodili - pa so se. V najboljšem primeru je šlo za nihanje razpoloženja ter par dodatnih kilogramov, v najslabšem pa so lahko posledice tudi smrtne. Družba, v kateri se hormonska kontracepcija tako deli ženskam za njihovo lastno dobro, s tega zornega kota preprosto izpade bizarno. Sploh, če se zavedamo, da se v najstniških letih kontracepcijske tabletke pogosto predpisuje tudi po "nepotrebnem" - kot zdravilo proti slabi koži ter najstniškim aknam.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike