Davek na nepremičnine: poskušali so že mnogi. Kaj pripravlja Golobova vlada?

Uredništvo
Nepremičnine so za Slovence občutljiva tema – tudi zato, ker je delež lastniških stanovanj zelo visok, okoli 90-odstoten.

Velik del stanovanjskega fonda je postal lastniški s t. i. Jazbinškovo stanovanjsko reformo, ko je leta 1991 nastal stanovanjski zakon, ki ga je pripravil tedanji okoljski minister Miha Jazbinšek in na podlagi katerega je bilo mogoče ugodno odkupiti oziroma privatizirati stanovanja, ki so bila do takrat v družbeni lasti.

Zaradi tega je nepremičninski davek tudi politično občutljiva tema, ki so se je lotevale že mnoge vlade. Nekdanji finančni minister Andrej Bajuk je v času vlade Janeza Janše razmišljal o obdavčitvi nepremičnin, in sicer prek določitve kvadrature stanovanja na posameznega člana družine in obdavčitve vsega, kar bi bilo nad njo. Ideje ni izvedel.

Največ razburjenja je z napovedjo davka na nepremičnine povzročila vlada Alenke Bratušek. Njeno namero pa je nato ustavilo ustavno sodišče, ki je leta 2018 zakon o davku na nepremičnine, ki ga je sprejela njena vlada, v celoti soglasno razveljavilo.

V delu, ki se nanaša na obdavčenje nepremičnin, so kot neustavnega razglasili tudi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki ga je sprejela že prva Janševa vlada. Do drugačne ureditve obdavčitve nepremičnin se tako uporabljajo predpisi, ki so veljali doslej: plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest in davek od premoženja (za nepremičnine, ki niso dom), kar se vse steka v občinske proračune.

Čez štiri leta se je nepremičninskega davka lotila še vlada Marjana Šarca. Vlada je padla, preden je predlog zakona uspela poslati v širšo javno razpravo, tretja Janševa vlada pa se v luči boja z epidemijo koronavirusa z davkom na nepremičnine ni ukvarjala.

Davek na nepremičnine znova razburja in deli


Javno mnenje je izrazito nenaklonjeno obdavčitvi nepremičnin – v nedavni anketi Dela se je tako skoraj 87 % vprašanih izreklo proti davku na prvo nepremičnino, torej nepremičnino, v kateri lastnik živi. Je pa javnost naklonjena ideji obdavčitve lastnikov več nepremičnin – dobra polovica bi obdavčila tiste, ki imajo v lasti dve, skoraj 80 % pa tiste, ki imajo v lasti tri ali več nepremičnin.

Dr. Maks Tajnikar iz Ekonomske fakultete v Ljubljani in nekdanji minister za gospodarstvo je nepremičninski davek komentiral tako: »Osebno sem proti večji in vseobsežni obdavčitvi nepremičnin, če te niso proizvajalna sredstva in s tem kapital. Obdavčitev nepremičnin, ki niso kapital, namreč skoraj sistematično vodi do nevzdržnega razkoraka med vrednostjo nepremičnin in dohodki davčnih zavezancev – lastnikov, ki bi morali davek na nepremičnine plačevati iz dohodkov, ki ne nastajajo z lastnino nepremičnin in ki niso povezani z vrednostjo nepremičnine.«



Po zadnjih objavljenih statističnih podatkih je bilo 1. januarja 2021 v Sloveniji 864.300 stanovanj (2018: 852.200), od tega jih je bilo 698.700 naseljenih (2018: 680.000). 60 % naseljenih stanovanj se je nahajalo v eno- ali dvostanovanjskih hišah, v njih pa je prebivalo 66 % vseh prebivalcev. Preostalih 40 % naseljenih stanovanj je bilo v tro- ali večstanovanjskih in drugih stavbah; v teh je prebivalo 31 % prebivalcev. 3 % so prebivali v skupinskih ali drugih oblikah nastanitve. Povprečna uporabna površina stanovanja na osebo je znašala 29,6 m2 (2018: 29,0 m2).

Po podatkih ministrstva za finance znaša skupna vrednost vseh nepremičnin v Sloveniji 250 milijard evrov. 54 % vseh nepremičnin je stanovanjskih, 12 % je poslovnih, 7 % kmetijskih nepremičnin, 4 % industrijskih, drugo pa so preostala zemljišča.

Za uvedbo davka pod Golobom vse pripravljeno


Za uvedbo nepremičninskega davka, ki ga napoveduje koalicija Roberta Goloba, je tehnično že vse pripravljeno. Po prenovi državnih prostorskih dokumentov in informacij, ki je stala 21 milijonov evrov, je stanje evidenc zdaj namreč primerno za uvedbo davka na nepremičnine. Na Geodetski upravi Republike Slovenije (Gurs) so lani prenovili ter s strokovno javnostjo in občinami uskladili 17 modelov vrednotenja, da bi posplošene tržne vrednosti bolje izražale gibanja na trgu nepremičnin. Vlada mora zdaj pripraviti novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki bo z na novo ocenjenimi vrednostmi temelj za davek.

Koalicija pa se mora odločiti, kakšno rešitev za obdavčitev bo izbrala. Ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda) je naklonjeno ideji, da bi vsi lastniki plačevali enak davek glede na ocenjeno vrednost nepremičnine, namesto progresivne obdavčitve na drugo, tretjo ... nepremičnino.

Iz koalicije imajo o tem pomisleke v Levici: vodja poslanske koalicijske Levice Matej T. Vatovec je v intervjuju za Delo povedal, da je pri obdavčitvi potrebno upoštevati tudi materialni status posameznika. Zakaj tako je skušal karikirati na Twitterju:

https://twitter.com/nenadgregec/status/1636402786211332098

Dr. Matej Lahovnik, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti in nekdanji minister za gospodarstvo, se je na Twitterju odzval z vprašanjem, če Levico skrbi, da bo Slovenija nepremičnine obdavčila glede na vrednost – »kot v normalnih državah« – in pristavil:
Osnova za obdavčitev nepremičnin je lahko le posplošena tržna vrednost, GURS naj evidence temeljito ažurira, pri nepremičnini za osebno rabo je smiselna fiksna (!) olajšava, ampak povprečni lastnik v LJ seveda mora plačati več davka kot povprečen lastnik v Halozah. Tako je v svetu.

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1636634222218600448

 

Kako je drugod?


Obdavčenje nepremičnin v članicah EU je precej neenotno. Vsaka od članic ima lastna pravila in izjeme, zato jih je med seboj težko primerjati oziroma določiti natančno višino obdavčitve.

Italijani nimajo davka na prvo hišo, v kolikor v njej prebivajo in ni »luksuzna«, plačajo le davek na dodano vrednost ob nakupu. V Nemčiji uporabljajo sistem obdavčitve, v katerem je poleg tržne vrednosti pomembna tudi občinska določitev vrednosti na podlagi zgodovinske vrednosti nepremičnine, ki je ponavadi bistveno nižja od tržne. Ta zapleten sistem tako omogoča različne obdavčitve glede na občino.

Estonija po navedbah Tax Foundation velja za državo z najučinkovitejšim sistemom davka na nepremičnine med državami OECD. Davek na nepremičnine v Estoniji velja le za vrednost zemljišča, zaradi česar je ena od le treh držav OECD (poleg Avstralije in Nove Zelandije), ki iz davčne osnove izključuje vrednost stavb ali objektov na zemljišču. Estonija ne zaračunava nobene druge vrste davka na nepremičnine.

Izbrano za digitalne naročnike:

Kitajska se noro oborožuje. Kdaj bo dosegla ognjeno moč ZDA?

Nekdanji Trumpov “prvi vojak” ima za ameriškega patriota netipičen pogled na početje ZDA v svetu

Se Alen Koman kesa svojih dejanj?

AKCIJA: digitalna naročnina 30 € ceneje! Časovno omejena ponudba. Klikni za podrobnosti ...

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Janez Janša in mag. Andrej Šircelj, Slovenska demokratska stranka (SDS): Treba je iti na volitve in vzeti s sabo zdravo pamet
  • 14. 03. 2026
Mladi zdravniki: Nobena vlada doslej ni tako ignorirala stroke, hkrati pa sledila interesom ozkih lobijev in nevladnih organizacij
  • 01. 11. 2025
Po vladni »revoluciji« v zdravstvu bodo kratko potegnili bolniki
  • 05. 12. 2025