Janez Janša in mag. Andrej Šircelj, Slovenska demokratska stranka (SDS): Treba je iti na volitve in vzeti s sabo zdravo pamet

Intervju: Janez Janša in mag. Andrej Šircelj, Slovenska demokratska stranka (SDS)

Predsednik SDS Janez Janša opozarja, da potrebuje Slovenija po volitvah »ustavno večino razuma«, saj brez trdne večine ne bo mogoče ustaviti razvojnega nazadovanja države. V nasprotnem primeru po njegovih besedah ne bomo več govorili o tem, da nas dohiteva Hrvaška, ampak tudi Srbija, mogoče še Kosovo. Nekdanji finančni minister Andrej Šircelj, ki je v pogovoru predstavil davčne in gospodarske usmeritve SDS, pa med drugim poudarja: »Vlada je pobrala za milijardo in 600 milijonov evrov več davkov, velik del tega denarja pa je šel v neproduktivne namene.«

Tokrat sta z nami predsednika SDS Janez Janša in mag. Andrej Šircelj, ki je predsednik odbora za finance pri strokovnem svetu SDS, je pa tudi nekdanji finančni minister. Gospod Janša, rekli ste, da brez trdne večine ne bo vlade. Kaj točno ste s tem mislili?

Janez Janša: Absolutna večina, ki je potrebna za sestavo vlade, je 46 zanesljivih glasov. Ustavna večina oziroma ustavna večina razuma, kot mi pravimo, pa je 60 glasov. Oboje potrebujemo, ni pa nujno, da je teh 60 glasov v koaliciji, ki sestavi vlado. 60 glasov mora biti razumnih poslank in poslancev v parlamentu.

In če tega ne bo?

Janez Janša: Če tega ne bo in bo Slovenijo v naslednjem mandatu vodila vlada, kakršna je zdaj ali podobna, ne bomo več govorili o tem, da nas dohiteva Hrvaška, ampak tudi Srbija, mogoče še Kosovo. To bo posledica.

Mag. Andrej Šircelj, Golobova vlada je prekinila vašo davčno reformo. Če bi se ta reforma nadaljevala, bi že zdaj imeli več kot 1.000 evrov minimalne plače. Ali bi, če bi vi to reformo znova uvedli, zmanjkalo proračunskih sredstev? Nekje sem prebrala, da bi bilo 650 milijonov izpada. Popravite me, če je ta številka napačna. Kako bi to nadomestili? Bi vzeli kakšen denar nevladnim organizacijam?

Andrej Šircelj: Na začetku je seveda možnost, da je davčnih prihodkov manj. Kje izravnati to razliko? Možnosti je kar nekaj. Nekatere stroške bi bilo treba zmanjšati, nekatere ukiniti. V tem času je vlada pobrala za milijardo in 600 milijonov evrov več davkov, velik del tega denarja pa je šel v neproduktivne namene. Ne želim reči, da so bili vsi nameni zgrešeni; tudi če se nekatere plače v javnem sektorju povečajo, to samo po sebi ni nič slabega. Slabo pa je, če so delavci neenakomerno obremenjeni, če nekateri sploh niso obremenjeni ali pa če je uravnilovka. Daleč od tega, da bi zagovarjal, da se plače znižajo povsod v javnem sektorju. To ne pride v poštev.

Pri financiranju nekaterih nevladnih organizacij, financiranju bivanja ljudi, ki pridejo v Slovenijo nelegalno, ne vidim razloga, da bi se to še naprej financiralo v takšnem obsegu. Mislim, da se za to porabi okoli 50 milijonov evrov.

Številke 650 milijonov, ki ste jo omenili, ne poznam. Po mojem mnenju je bistveno pretirana. Mislim, da ne bi prišlo do kakšnih velikih oscilacij v proračunu. Prav tako mislim, da bi podjetja zelo hitro dobila nov zagon. Reforme delamo namreč zato, da bo gospodarstvo lahko povečalo plače zaposlenim, da bodo ljudje dobili več denarja in imeli večjo blaginjo. Cilj je, da ima cela država večjo blaginjo, da imamo uspešno gospodarstvo in na drugi strani zadovoljne ljudi, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost. Zaradi tega imajo potem več prihodkov, več dobička, država pa pobere več davkov in prispevkov.

Janez Janša: Ukrepi – splošna davčna olajšava, razbremenitev plač … – se ne bi sprejeli samo zato, ker se všečno sliši. To je ukrep z multiplikativnimi učinki na strukturo gospodarstva in na prihodnost. Ko naredimo ta obrat – če bo trdna večina, ga bomo – potem bomo z večjo dodano vrednostjo na zaposlenega dobili z istimi ali nižjimi davčnimi stopnjami tudi več denarja za šolstvo, zdravstvo, šport, gasilce in vse resnične nevladne organizacije.

Davki morajo biti razumni. V prvem mandatu 2004–2008 smo dokazali, da lahko z nižjimi davki v proračun zberemo več. To smo dokazali doma; da ne govorim o tem, da je to splošno znano in dokazano povsod po svetu. Zakaj nas Hrvaška po realni kupni moči povprečne neto plače praktično dohiteva? Zato, ker imajo zadnjih deset let normalno desnosredinsko vlado, ki se ne gre kubanskih eksperimentov, ki produktivno vlaga evropska sredstva in ki razume osnovno stvar: z nižjimi davki in ob višji gospodarski rasti priteče v proračun, pokojninsko in zdravstveno blagajno več denarja, kot če davke stalno višaš.

Davki morajo biti razumni. V prvem mandatu 2004–2008 smo dokazali, da lahko z nižjimi davki v proračun zberemo več.

Kako bi ocenili vlado Roberta Goloba v primerjavi s prejšnjimi vladami? Kje smo se znašli? Predsednik vlade jemlje obskurne predloge Levice za svoje.

Janez Janša: Za tiste, ki sedimo v slovenskem parlamentu, ni kakšnih velikih razlik med poslanci Levice, Svobode in Socialnih demokratov. Mogoče včasih le pri teh zadnjih – zelo redko, dokler jih ne poklopijo. Sicer pa imate v Gibanju Svoboda še bolj radikalne poslance, posebej poslanke, kot jih ima Levica. Včasih jih je težko poslušati in človek se sprašuje, od kod so prišli, saj je to popolnoma izven realnosti.

S sodišča (smeh).

Janez Janša: Ja, saj. To veliko pove tudi o našem sodstvu kot viru za politiko. Včasih so hodili v politiko iz novinarstva, danes hodijo v leve stranke s sodišč, iz svojih trdnjav.

Midva lahko mesec dni govoriva o tem, kaj se je dogajalo v tem mandatu, in to ocenjujeva, ampak mogoče za laika: če se nič drugega ne razume, je bistvo to, da nas je po kupni moči danes skoraj ujela Hrvaška, ki je bila pred 25 leti na polovici našega BDP. Leta 2000 sta dva milijona Slovencev ustvarila toliko kot štirje milijoni Hrvatov ali osem milijonov Srbov. Hrvaška je v zadnjih štirih letih neto plačo dvignila za 300 ali 400 evrov, pri nas pa za 100 evrov. Zadnjič je bil objavljen podatek Eurostata, po katerem smo mi v tem času nominalno povečali BDP za okoli 28 odstotkov, Hrvaška pa za 48. To lahko razume vsak laik, ki se ne spozna na makroekonomske številke in mu odstotki nič ne povedo. Ali pa: še pred tremi desetletji, ko so ljudje hodili na Jadran in srečevali češke turiste s slabimi avtomobili in platnenimi šotori, so se iz njih malce norčevali, češ, to so Čehi. Danes je Češka po vseh kriterijih pred nami.

Če smo še bolj konkretni: če Golobova vlada v tem mandatu ne bi naredila nič, bi bilo bistveno bolje. Vsi grafi bi bili boljši, plače in pokojnine bi bile višje, ugled Slovenije v svetu bi bil večji, perspektive bi bile boljše – vse. Če bi bili vladajoči doma ali pa na Ugljanu ali kamorkoli že hodijo na dopuste – in bi jim še to plačevali – bi bilo bolje.

Hrvaška po realni kupni moči povprečne neto plače dohiteva, ker imajo zadnjih deset let normalno desnosredinsko vlado, ki se ne gre kubanskih eksperimentov.

Robert Golob govori, da potrebuje še en mandat. Napovedali so še en davek, ki ga do zdaj niso mogli plasirati, in sicer nepremičninski. Vi ga ne boste uvedli?

Andrej Šircelj: Ne. Tukaj je treba razjasniti stvari. Mi že imamo dva nepremičninska davka. Prvi je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, drugi pa je zakon o davkih občanov, kjer imamo davek na premoženje in kjer so nepremičnine prav tako obdavčene. Ta davek torej že imamo, zato mi ne bomo posegali v premoženje in nepremičnine ljudi.

Če govorimo o nepremičninah, si je treba naliti čistega vina: pri večini teh nepremičnin (od nakupa, izgradnje …) je bilo plačanih že kar nekaj davkov. S tega vidika menim, da je nov davek popolnoma nepotreben. Finančni učinek teh dveh obstoječih nepremičninskih davkov je okoli 300 milijonov evrov. Tudi če to povečate za dvakrat, s tem ne boste rešili javnih financ.

In potem delajo povezavo: dohodnino bomo znižali, ko bomo uvedli nepremičninski davek. To se finančno ne izide. Razen če mislijo, da bodo obdavčili nepremičnine tako, da bomo za 60 kvadratnih metrov stanovanja, ki je vredno 200.000 evrov, plačevali 10.000 evrov davka. To so norosti. Ljudje so prestrašeni, zato je treba zmanjšati temperaturo glede uvedbe nepremičninskega davka.

Finančni učinek dveh obstoječih nepremičninskih davkov je okoli 300 milijonov evrov. Tudi če to povečate za dvakrat, s tem ne boste rešili javnih financ.

Ali bi morali pristopiti k Trumpovemu odboru za mir, ki bo nadzoroval premirje v Palestini oziroma izvedbo tega premirja?

Janez Janša: Strinjam se, da bi morala Evropska unija oziroma evropsko krilo Nata imeti enotno stališče. A treba je reči, da smo sami krivi, da nismo faktor. Vojna je na evropskih tleh, v največji evropski državi, v Ukrajini, o pogojih premirja, končanju spopada ter ureditvi in varnostnih garancijah se pa pogajajo ZDA. Evrope pri tem ni.

Še enkrat, ne gre za neke grde predsednike zavezniške države, ampak za to, da je taka naša teža in da smo sami krivi, da smo prišli v to situacijo. Tega ne bomo izboljšali tako, da nekatere države skačejo v odbor za mir, druge pa ne. Treba je doseči enotno stališče.

Načelno pa: spopadi v Gazi se niso končali takrat, ko so Tanja Fajon, Robert Golob in Urška Klakočar Zupančič kričali, da je treba priznati Palestino, potem pa so to naredili s kršenjem poslovnika. Tega ni nihče opazil, nobenega učinka ni bilo, noben otrok manj ni tam umrl. Zadeva se je začela premikati šele, ko je posegla Amerika.

Ali podpirate uvedbo naborništva v Sloveniji?

Janez Janša: Mi smo podprli uvedbo profesionalizacije Slovenske vojske, ampak v tistem načrtu in dokumentih je pisalo, da bomo imeli majhno profesionalno vojsko in veliko strateško rezervo. Najmanj 15.000 ljudi, ki bodo vedno usposobljeni, pripravljeni, s katerimi lahko popolniš enote, so sposobni sodelovanja v okviru Nata in tako naprej. V času levih vlad se je ta številka s 15.000 zmanjšala na 900, mogoče je zdaj malo čez 1.000. Torej 15-krat nižja.

Najprej bomo poskušali to stanje ponovno vzpostaviti. Če to uspe, ni treba uvajati obveznega vojaškega usposabljanja za vse; ali državljanske službe, kot predlagajo nekateri. Če pa to ne uspe, ne bo druge možnosti. In če me vprašate glede na trenutno situacijo: v naslednjih petih letih bodo imele vse evropske članice Nata ali veliko prostovoljno rezervo ali obvezno vojaško usposabljanje.

Robert Golob se je zdaj, pred volitvami odločil, da Slovenija ne bi sprejela migrantov, ampak bi raje plačali denar. Bi se tudi vi tako odločili?

Janez Janša: Ne, jaz ne bi naredil nič. Ne bi sprejel nobenega ilegalnega migranta in ne bi plačal nič; tako kot so se odločile številne druge evropske države.

Ali boste ustanovili urad za deportacijo, tako kot je napovedal vaš poslanec Žan Mahnič?

Janez Janša: Ne, ker to že imamo. Slovenija ima, tako kot mislim da vse druge evropske države, v svojem pravnem redu in izvedbenih postopkih predvidene ukrepe za tiste, ki pridejo v državo ilegalno in ne izpolnjujejo pogoja za azil. Torej za tiste, ki niso begunci iz Ukrajine, kjer je vojna, ženske ali otroci, ampak so za boj sposobni moški, recimo iz Maroka, kjer ni vojne in kamor hodimo na dopust. Tak človek si ne zasluži azila. Tukaj gre za socialni turizem, zato ga je treba poslati nazaj.

Slovenija ima v svojem pravnem redu in izvedbenih postopkih predvidene ukrepe za tiste, ki pridejo v državo ilegalno in ne izpolnjujejo pogoja za azil.

Kako jih bomo vračali?

Janez Janša: Zdaj to ni več noben problem, saj je tudi Evropska unija spremenila odnos do deportacij tistih, ki ne izpolnijo pogojev, in določila seznam varnih držav. To torej ni upor proti Bruslju, ampak nekaj, kar večina evropskih držav že dela. Prva je začela Danska, ki ima socialistično vlado.

To torej ni fašizem, kot vam očitajo?

Janez Janša: Ne, to je zdrava kmečka pamet. To, kar delajo oni, je pa poskus, da na stroške slovenskih davkoplačevalcev uvažajo nove volivce zanje. En ilegalni migrant, medtem ko čaka, ali se mu bo odobril azil ali ne, slovenskega davkoplačevalca stane več kot 2.000 evrov bruto.

Magister Šircelj, na kratko nam predstavite vaš načrt za zdravstvo.

Andrej Šircelj: Zdravstvena blagajna je imela v zadnjih letih precejšnje prihodke. Ti zdaj znašajo že šest milijard evrov in več. To pomeni, da je relativno veliko denarja. Bistveno pa je, da se ljudem zagotovijo kakovostne zdravstvene storitve ne glede na to, kje jih bodo dobili. Z drugimi besedami: ne glede na to, ali gre nekdo k zobozdravniku v zdravstveni dom, v klinični center, h koncesionarju ali k nekomu, ki danes nima koncesije. Skratka: zdravstvena zavarovalnica mora plačati storitev.

Janez Janša: Denar mora slediti pacientu, ne instituciji.

Andrej Šircelj: Tako, pacientu. In kako bomo do tega prišli? Laično rečeno: šli bomo k zdravniku, zdravnik bo poslal račun zdravstveni zavarovalnici in zavarovalnica bo to plačala.

Gospod Janša, če bi morali pred volitvami izpostaviti eno samo sporočilo, kaj bi to bilo?

Janez Janša: Treba je iti na volitve in s sabo vzeti zdravo pamet. Samo tako bomo prišli do ustavne večine razuma.

Bistveno je, da se ljudem zagotovijo kvalitetne zdravstvene storitve ne glede na to, kje jih bodo dobili.

(D242: 32-34)