Digitalna prihodnost: se inteligentnih naprav v naših življenjih lahko le veselimo ali tudi bojimo?
Gostujoči avtor
- 24. 7. 2021 ob 18:33
- 3 komentarjev
Za duševno zdravje je bolje, da te ne skrbi preveč za prihodnost, kaj šele za njeno podmnožico - digitalno prihodnost. Ker pa se s področjem računalništva in informatike tudi poklicno ukvarjam, bom z veseljem delil, česa se veselim in kaj me “skrbi”. Recimo raje, kje vidim izzive na posameznem področju. Poleg očitnih izzivov, ki so enaki na vseh področjih človeškega delovanja, npr. zloraba česarkoli že.
Veselim se samovozečih avtomobilov. Očiten izziv je seveda to, da bodo brez dela ostali vsi, ki se zdaj poklicno ukvarjajo s prevozi. Če koga skrbi zanesljivost robotskih šoferjev, naj si odgovori na vprašanje: Koga bi imel raje za šoferja ali za soudeleženca v prometu - voznika začetnika, ki je opravil 20 šolskih ur teoretičnega in 20 ur praktičnega usposabljanja, ali robota, ki je prevozil 24 milijard simuliranih in 32 milijonov resničnih kilometrov?
Trenutno je manjša težava v ceni tega samovozečega avtomobila, ampak saj govorimo o prihodnosti, kajne? Če še vedno niste čisto prepričani: človek je lahko zaspan, lahko se zamoti z upravljanjem klimatske naprave ali s pogovorom po mobilnem telefonu, ima dvoje oči in dvoje ušes, medtem ko ima samovozeči avto več kamer in drugih vrst senzorjev ter brez težav hkrati dela še kaj drugega, npr. zabava potnike in skrbi za idealno klimo. Ko bodo samovozeči avtomobili komunicirali med seboj, pa bo pretočnost in varnost prometa povzdignjena na še višji nivo.
Kaj pa če bo moral avto izbirati med tem, čigavo življenje naj reši - življenje potnikov ali drugih udeležencev v prometu? Kolikokrat si si ti, dragi šofer skeptik, moral odgovoriti na to vprašanje?
Veselim se napredka na področju umetne inteligence (ang. artificial intelligence). Računalnik se lahko uči neskončno hitreje od človeka, zato lahko že danes razvijemo “umetno inteligenco”, ki bolje od človeka opravlja posamezno zelo specializirano opravilo. Že danes umetna inteligenca skrbi za boljšo kvaliteto fotografij na mobilnem telefonu, ve, kdaj vključiti in izključiti gretje, da bom imel doma željeno temperaturo. Lahko celo upravlja s pralnim strojem, tako da optimizira porabo vode, energije ter pralnega sredstva in podaljša življenjsko dobo oblačil. Ali pomaga pri iskanju novih uporab obstoječih zdravil - s čimer se ukvarja naša rojakinja, asistenkta na Harvardu, dr. Marinka Žitnik. Kaj vse bo šele zmogla v prihodnosti!
Izzivov na tem področju je mnogo, me pa ne skrbi, da bi morali moji potomci nekega dne izbirati med rdečo in modro tableto, kot je bilo to predočeno Neotu v kultnem filmu.
Veselim se novih možnosti, ki jih nudita navidezna (ang. virtual reality) in obogatena resničnost (ang. augmented reality). Otrok bo na vprašanje “Kako deluje jedrska elektrarna?” lahko dobil precej bolj zanimiv odgovor, če se bo lahko navidezno sprehodil po reaktorski posodi in se zavrtel skozi turbino. Pa kino bo obstajal samo še kot muzej, kjer si bomo lahko ogledali, kako so “v starih časih” gledali nekaj, čemur so rekli filmi.
Veselim se možnosti povezovanja možganov z računalnikom. Za začetek bo to omogočilo večjo kakovost življenja ljudem z različnimi okvarami, npr. upravljanje robotskih protez, omogočanje vida, sluha, govora, hoje … Kdo si ne bi želel povezati svojih možganov direktno z računalnikom in še naprej - s svetovnim spletom ali karkoli že bo tehnologija, ki ga bo nasledila?
No, morda pa bo tista rdeča tableta prišla še prav.
Veselim se samovozečih avtomobilov. Očiten izziv je seveda to, da bodo brez dela ostali vsi, ki se zdaj poklicno ukvarjajo s prevozi. Če koga skrbi zanesljivost robotskih šoferjev, naj si odgovori na vprašanje: Koga bi imel raje za šoferja ali za soudeleženca v prometu - voznika začetnika, ki je opravil 20 šolskih ur teoretičnega in 20 ur praktičnega usposabljanja, ali robota, ki je prevozil 24 milijard simuliranih in 32 milijonov resničnih kilometrov?
Trenutno je manjša težava v ceni tega samovozečega avtomobila, ampak saj govorimo o prihodnosti, kajne? Če še vedno niste čisto prepričani: človek je lahko zaspan, lahko se zamoti z upravljanjem klimatske naprave ali s pogovorom po mobilnem telefonu, ima dvoje oči in dvoje ušes, medtem ko ima samovozeči avto več kamer in drugih vrst senzorjev ter brez težav hkrati dela še kaj drugega, npr. zabava potnike in skrbi za idealno klimo. Ko bodo samovozeči avtomobili komunicirali med seboj, pa bo pretočnost in varnost prometa povzdignjena na še višji nivo.
Posnetek komentarja Klemna Bana je na voljo na koncu prispevka.
Kaj pa če bo moral avto izbirati med tem, čigavo življenje naj reši - življenje potnikov ali drugih udeležencev v prometu? Kolikokrat si si ti, dragi šofer skeptik, moral odgovoriti na to vprašanje?
Umetna pamet v rabi človeka
Veselim se napredka na področju umetne inteligence (ang. artificial intelligence). Računalnik se lahko uči neskončno hitreje od človeka, zato lahko že danes razvijemo “umetno inteligenco”, ki bolje od človeka opravlja posamezno zelo specializirano opravilo. Že danes umetna inteligenca skrbi za boljšo kvaliteto fotografij na mobilnem telefonu, ve, kdaj vključiti in izključiti gretje, da bom imel doma željeno temperaturo. Lahko celo upravlja s pralnim strojem, tako da optimizira porabo vode, energije ter pralnega sredstva in podaljša življenjsko dobo oblačil. Ali pomaga pri iskanju novih uporab obstoječih zdravil - s čimer se ukvarja naša rojakinja, asistenkta na Harvardu, dr. Marinka Žitnik. Kaj vse bo šele zmogla v prihodnosti!
Izzivov na tem področju je mnogo, me pa ne skrbi, da bi morali moji potomci nekega dne izbirati med rdečo in modro tableto, kot je bilo to predočeno Neotu v kultnem filmu.
Z obogateno resničnostjo do slikovitejšega učenja
Veselim se novih možnosti, ki jih nudita navidezna (ang. virtual reality) in obogatena resničnost (ang. augmented reality). Otrok bo na vprašanje “Kako deluje jedrska elektrarna?” lahko dobil precej bolj zanimiv odgovor, če se bo lahko navidezno sprehodil po reaktorski posodi in se zavrtel skozi turbino. Pa kino bo obstajal samo še kot muzej, kjer si bomo lahko ogledali, kako so “v starih časih” gledali nekaj, čemur so rekli filmi.
Veselim se možnosti povezovanja možganov z računalnikom. Za začetek bo to omogočilo večjo kakovost življenja ljudem z različnimi okvarami, npr. upravljanje robotskih protez, omogočanje vida, sluha, govora, hoje … Kdo si ne bi želel povezati svojih možganov direktno z računalnikom in še naprej - s svetovnim spletom ali karkoli že bo tehnologija, ki ga bo nasledila?
No, morda pa bo tista rdeča tableta prišla še prav.
Avtor prispevka je Klemen Ban, sodelujoči v natečaju Preizkusite se kot kolumnist Domovine
Zadnje objave
Hlinjenje: vljudna laž sodobne družbe
20. 4. 2026 ob 6:00
Med čakanjem na nadaljevanje vojne ali pogajanj se eksekucije v Iranu nadaljujejo
19. 4. 2026 ob 22:01
[Gledali smo] Najboljši film o Bernardki
19. 4. 2026 ob 19:00
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
19. 4. 2026 ob 14:30
Spomladanska vrtna solata
19. 4. 2026 ob 12:00
[Duhovna misel] Dve poti spoznavanja Boga
19. 4. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Hlinjenje: vljudna laž sodobne družbe
20. 4. 2026 ob 6:00
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
19. 4. 2026 ob 14:30
Spomladanska vrtna solata
19. 4. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
3 komentarjev
rozmarinka
Uf... neprijetne predstave...
Mogoče čisto čustveno mnenje, pa vseeno, raje vidim, da je za otroka kaj manj zanimivo in dolgoročno bolje za njegov razvoj kot da se take vrste tehnologije uvaja v šolo. Racionalno vem, da je le še vprašanje časa, pa kljub temu upam, da še vsaj kako desetletje to ne bo realnost.
Kar pa se tiče samovozečih avtomobilov, se z avtorjem strinjam, dokler je govora o vožnji po mestu in po avtocestah. Problem pa vidim predvsem za populacijo, ki živi na podeželju, v hribih in daleč od urbanih središč ter na območjih z omejeno infrastrukturo. Pozimi na zasneženi makadamski cesti v hribih, kjer mogoče niti ni mobilnega signala sem raje v položaju, ko sem odvisna od lastne spretnosti in iznajdljivosti kot pa od (ne)delovanja pametne tehnologije.
david.ogorevc98
Odličen članek, predlagam da avtor piše še kaj tehnološkega, bi bilo zanimivo prebrat.
rasputin
Če bo umetna inteligenca sposobna sama spreminjat svoje programe delovanja, obenem pa bo milijarde-krat hitrejša od človeške misli, popolnoma eksaktna in sposobna memorirat praktično neomejene količine podatkov, kdo bo potem gospodar tega planeta?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.