Dileme sodobnega izobraževanja: na Zahodu zaskrbljujoči trendi, rešitve pa zelo različne

POSLUŠAJ ČLANEK

Državni zbor je 21. februarja s 46 glasovi za iz koalicije in 24 glasovi proti iz opozicije potrdil novelo Zakona o osnovni šoli (OŠ). Ta prinaša obvezni tuj jezik v prvem razredu in spremembe na področju nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) ter šolanja na domu. Do sprememb so kritični v civilni iniciativi za izobraževanje na domu, ki je napovedala vložitev pobude za ustavno presojo.

Novela je upoštevala dopolnilo Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice, ni pa bil sprejet amandma, ki ga je predlagala NSi (več o tem preberite na tej povezavi). Nekdanji učitelj in ravnatelj Dušan Merc je dejal, da so programi za OŠ prezahtevni in neumni ter da lahko pričakujemo vedno več vzgojnih in učnih težav.

Na začetku februarja je bil objavljen tudi osnutek predloga Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033, ki ga je pripravila strokovna delovna skupina pod vodstvom dr. Janeza Vogrinca z ljubljanske Pedagoške fakultete.

Slovenija se sprememb na področju izobraževanja loteva v času zaskrbljujočih trendov, ki jih opažajo številne države po svetu. Učni uspeh se je na več področjih znanja, od temeljnih predmetov do državljanske vzgoje, po ugotovitvah zadnjih raziskav poslabšal.

Težave predvsem na Zahodu, kriva ni le pandemija

Mednarodna raziskava PISA 2022, ki primerja dosežke 15-letnikov, je za Slovenijo pokazala splošen upad pri matematični, naravoslovni in bralni pismenosti, pri čemer je bila zadnja pod povprečjem OECD. Najbolj se je poslabšalo matematično znanje, povprečni dosežek slovenskih šolarjev je bil leta 2018 24 točk višji kot sedaj. Najmanj pa se je poslabšalo naravoslovno znanje, in sicer za sedem točk.

V splošnem gre za največji padec od leta 2000. V raziskavi je sodelovalo 700.000 udeležencev, tudi iz držav nečlanic. V primerjavi z letom 2018 so na področju branja beležili 10 točk manj, pri matematiki pa 15 točk manj, kar pomeni zaostanek za 75 % leta za povprečjem. 

Znanje se je poslabšalo v dobri polovici držav, na področju matematike najbolj v Nemčiji, na Islandiji, Nizozemskem, Norveškem in Poljskem. V povprečju je imel vsak četrti 15-letnik slab uspeh na vseh treh področjih. OECD-jev direktor za izobraževanje Andreas Schleicher je opozoril, da ne smemo preceniti vloge koronavirusa.

Daleč najboljše rezultate na vseh področjih so dosegli v Singapurju – bili naj bi tri do pet let pred ostalimi članicami OECD. V znanosti in matematiki so bili izredno uspešni tudi Macau, Hongkong, Tajvan, Japonska in Južna Koreja. V branju so se dobro izkazale še Irska, Japonska, Južna Koreja in Tajvan.

Zaskrbljujoče trende opažajo tudi v ZDA. V 53 šolah v Illinoisu na primer niti en učenec nima matematičnega znanja na ravni, primerni stopnji izobraževanja, v 30 šolah pa to drži za branje. V slabi četrtini vseh šol v Illinoisu je leta 2022 vsak deseti učenec ali manj znal brati starosti primerno in v več kot četrtini šol je imel primerno matematično znanje vsak deseti učenec.

Kot poroča Wirepoints, slabih rezultatov ni mogoče pripisati (le) epidemiji koronavirusa. Rezultati leta 2019, torej pred pandemijo, so bili le nekoliko boljši od najnovejših. Prav tako ni vzrok zgolj pomanjkanje sredstev, kar je razvidno iz podatkov o šoli Spry, v kateri je bil delež učencev s primernim matematičnim znanjem leta 2019 nič.  

Na družbenih omrežjih se je pojavilo tudi več pričevanj učiteljev, ki pritrjujejo ugotovitvam raziskav, da otroci ne dosegajo zadostnih standardov znanja. »Ti otroci ne znajo brati. Nimajo razumevanja. Nimajo nikakršnega besedišča, nobenega osnovnega znanja. Česa takega še nisem doživela,« je dejala ena od učiteljic. Dodala je, da so učenci z učnimi motnjami nekoč bolje pisali od sedanjih, ki nimajo motenj. 

Švedska nazaj k tiskanim učbenikom, Poljska pa v nakup prenosnikov in ukinjanje domačih nalog

Vir: Pixabay

Sprememb se loteva tudi nova poljska vlada pod Donaldom Tuskom. Sledeč svojim 100 predvolilnim obljubam po premierjevih besedah z aprilom ukinja domače naloge za prvo- in tretješolce, starejši pa lahko po želji delajo naloge doma, a se to ne sme šteti k njihovi oceni. Ministrica za izobraževanje Barbara Nowacka je dejala, da si morajo osnovnošolci zapomniti preveč stvari – in to doma, na škodo prostega časa, zunajšolskih dejavnosti in spoznavanja prijateljev.

Na področju šolskih reform je s ciljem kompetitivnosti zavezana tudi digitalizaciji učnega procesa. Z začetkom tega šolskega leta so za četrtošolce nabavili prenosne računalnike. Skupno naj bi jih razdelili okoli 400.000, učenci jih dobijo v uporabo za pet let. Učitelji pa naj bi dobili bone v vrednosti 559 evrov, s katerimi bi si pomagali pri nakupu lastnih prenosnikov.

Nekatere države pa so stopile korak nazaj. Švedska, ki je v vrtce nedavno vpeljala tablične računalnike, je septembra razglasila 50-milijonsko investicijo v nakupe tiskanih učbenikov in v naslednjih letih načrtuje pospešeno vrnitev »tradicionalnih« pristopov. Vlada je namreč začela dvomiti v hiperdigitaliziran pristop, ko je raziskava PIRLS pokazala upad pismenosti med švedskimi četrtošolci.

Strokovnjaki za izobraževanje so ocenili, da je treba del težav pripisati pandemiji ali rastočemu številu priseljencev, hkrati pa »obstajajo jasni znanstveni dokazi, da uporaba digitalnih orodij poslabša in ne izboljša učenja«, so avgusta pojasnili na švedski medicinski šoli Karolinska Institute v izjavi o nacionalni strategiji digitalizacije v izobraževanju. Skrb nad (pre)hitrim vpeljevanjem digitalnih orodij v izobraževanje so izrazili tudi v agenciji Združenih narodov za izobraževanje in kulturo.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike