Ekskluzivno: specializirana državna tožilka Mateja Gončin pravi, da ima dokaze, da so na policiji (Centru za varovanje in zaščito) ponarejali dokumente

Morda je ravno to razlog, zakaj na Državnotožilskem svetu prikrivajo prijavo Gončinove zoper generalno državno tožilko Katarino Bergant. Prijava namreč poleg vrste očitkov na račun Bergantove vsebuje naravnost šokantno trditev specializirane državne tožilke Gončinove, da so na policiji (Centru za varovanje in zaščito) v zvezi z njo ponarejali uradne zaznamke. Tožilka sicer vodi najzahtevnejše zadeve pregona hudodelskih združb.

Pred dvema dnevoma smo objavili članek o sprenevedanju generalne državne tožilke Katarine Bergant glede specializirane državne tožilke Mateje Gončin. Gre za tožilko, ki vodi pregon v najtežjih primerih nevarnih hudodelskih združb. Trenutno vodi zadevo Kavaški klan, kjer gre za obtožnico za umor Danijela Božića in poskus umora Žarka Tešanovića. Toda odkar je tožilka Gončinova pred nekaj meseci kazensko ovadila nekdanjega generalnega direktorja policije Senada Jušića in nekdanje vodstvo Centra za varovanje in zaščito (CVZ) zaradi nepravilnosti v zvezi z njenim varovanjem, jo skušajo na vrhu tožilstva utišati in onemogočiti. Na to kaže tudi zavajanje generalne državne tožilke Bergantove, češ da na vrhovnem državnem tožilstvu lani niso bili obveščeni o službeni poti tožilke Mateje Gončin na konferenco tožilcev v Črni gori. Šlo je za vprašanje, kako je bilo z varovanjem tožilke v državi, od koder segajo lovke mafijske hobotnice Kavaškega klana po Balkanu in tudi v Slovenijo. Bergantova je za tednik Reporter zatrdila, češ da jih na vrhovnem državnem tožilstvu (VDT) o tej službeni poti Gončinove ni nihče obvestil. Toda odgovor od Specializiranega državnega tožilstva (SDT) za Domovino kaže, da gre za laž. Po besedah vodje SDT Darje Šlibar so bili namreč na VDT seznanjeni, da se bodo tožilke SDT udeležile konference. 

Poslano prek Signala

Bergantovo je sicer tožilka Gončinova že pred slabimi tremi meseci prijavila na Državnotožilski svet. Vodja SDT Darja Šlibar je namreč pred tem od generalne državne tožilke prek aplikacije Signal prejela obvestilo, da mora, če bi Gončinova v javnosti komentirala tožilski sklep o zavrženju kazenske ovadbe, ki jo je podala v zvezi s sumi kaznivih dejanj vodstva CVZ in nekaterih v vodstvu policije, zoper njo ukrepati ter predlagati disciplinski postopek. 31. marca letos je bila, kot piše v prijavi na Državnotožilski svet, vodja SDT Šlibarjeva vidno pretresena, ko je Gončinovi ustno prenesla omenjeni zapis generalne tožilke na Signalu. Navzoča sta bila še tožilca Boštjan Valenčič in Nevena Vukčevič. Gončinova je v prijavi zapisala še, da, kot ji je povedala vodja SDT Šlibarjeva, to ni bilo prvič, ko ji je Bergantova posredovala »navodila« glede nje. V prijavi, ki smo jo v celoti pridobili na Domovini, so očitno tako obremenilni očitki, da skušajo na tožilstvu stvari na vsak način prikriti. Tako je vodja Državnotožilskega sveta (DTS), razvpiti tožilec Harij Furlan, zavrnil zahtevo novinarja Bojana Požarja za dostop do tega dokumenta – prijave.

Vodja SDT Šlibarjeva je bila pretresena, ko je tožilki Gončinovi ustno prenesla zapis generalne državne tožilke na Signalu.

Nebuloze Harija Furlana

V odgovoru, s katerim je Furlan zavrnil zahtevo s portala Požareport za posredovanje prijave Gončinove, je zapisana med drugim popolna neumnost. Tako stoji, da je prosilec podal zahtevo po elektronski pošti, brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, »zato je vloga neformalna zahteva«. Dodal je, da »takšna zahteva ne šteje za vlogo v upravnem postopku, zato ni treba izdati odločbe, prosilec pa nima pravice do pritožbe.« Poudariti velja, da Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) nikjer ne določa, da mora prosilec (v tem primeru novinar) podati zahtevo z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Tudi pisec tega članka je že večkrat od različnih organov zahteval določene dokumente po ZDIJZ in jih je s pomočjo informacijske pooblaščenke po navadi tudi dobil, pri čemer ta ni nikjer terjala nobenega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom. Poleg tega se Furlan pri prikrivanju dokumenta sklicuje na varstvo osebnih podatkov, češ da se zahteva nanaša na dokument s točno določenim posameznikom. Iz njegovega pojasnila izhaja, da bi tako tudi v primeru, če bi izločili varovane podatke (recimo počrnili ime Katarine Bergant), dokument »omogočil določiti posameznika«. Gre za neverjetno sprenevedanje. Na TV Slovenija so že 20. maja poročali o tej prijavi zoper Bergantovo, pri čemer so jim na Državnotožilskem svetu potrdili prejem prijave ter, da je Bergantova že podala pojasnila. In potem tri tedne za tem Furlan novinarju zavrne zahtevo za dostop do dokumenta, češ, da bi se s tem razkrilo, da gre za prijavo zoper generalno državno tožilko Katarino Bergant!?

V odgovoru Harija Furlan o zavrnitvi zahteve Požareporta za posredovanje prijave Gončinove je zapisana popolna neumnost.

Pritisk Bergantove brez zakonske osnove

Požar je sicer del prijave (to je Gončinova podala že 4. aprila) uspel vseeno pridobiti, mi pa tokrat objavljamo tudi še neobjavljeni del. V že objavljenem delu piše še, da je generalna državna tožilka od lanskega poletja vodji SDT Šlibarjevi večkrat »predlagala«, naj Gončinovi odvzame spis v zadevi Kavaški klan. »Na ta način naj bi očitno želela rešiti vprašanje glede mojega varovanja, ki je povezano s kazenskim pregonom in vložitvijo obtožnice v zgoraj navedeni zadevi«. To je razumela kot poskus grobega posega v neodvisnost tožilca, ki posamezno zadevo obravnava. Lahko dodamo, da ne gre zgolj za poskus grobega posega, pač pa za evidentno nezakonito ravnanje. Če drži, kar trdi Gončinova, na Bergantovo pade celo sum kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Nihče, ne vodja SDT, ne generalna državna tožilka, nima nobene zakonite osnove, da bi tožilcem kar tako odvzemal spise. To izhaja tudi iz ravnanja Šlibarjeve, ki je, kot piše v prijavi, takšen »predlog« zavrnila, saj je ocenila, da zanj ni zakonske podlage. Gončinova je opisano razumela kot pritisk Bergantove nanjo osebno. V prijavi pravi, da je njena pravica, da sklep o zavrženju njene ovadbe (zoper odgovorne iz Centra za varovanje in zaščito) sme komentirati v javnosti, saj v tej zadevi nastopa kot oškodovanka, ne pa kot tožilka v zadevi, ki jo obravnava. Pravica vsakega državljana je, da komentira odločitve tožilcev in sodbe sodišč.

Nihče, ne vodja SDT, ne generalna državna tožilka nima nobene zakonite osnove, da bi tožilcem kar tako odvzemal spise.

Tožilka: imam dokaze

Zdaj prehajamo na del, ki še ni bil objavljen: Gončinova je v prijavi ocenila, da je Bergantova na ta način nanjo vršila pritisk zaradi njene odločitve, da bo kazenski pregon prevzela sama. S tem želi dokazati nepravilnost odločitve okrožnega državnega tožilca o zavrženju ovadbe. »Pritisk pa se izvaja tudi na vodjo SDT po zahtevah o mojem sankcioniranju«. Pri tem je zapisala, da ni nepomemben podatek, da vodji SDT Šlibarjevi v začetku prihodnjega leta poteče mandat vodje. »Ima generalna državna tožilka že novega kandidata, če aktualna vodja ne bo ubogljiva?« Kot popolnoma nerazumljivo je ocenila navedbo Bergantove, češ da je treba zaščititi tožilca, ki je izdal sklep o zavrženju ovadbe. »Razumeti je, da pred mojo pravico, da kazenski pregon prevzamem in s tem morda dokažem tožilčevo nepravilno odločitev, saj imam dokaze, da se je tožilčeva odločitev opirala na ponarejene uradne zaznamke policije – CVZ.« Ravnanja Bergantove razume kot poskus, da se nepravilnosti in kazniva dejanja s strani posameznikov znotraj policije pomete pod preprogo in se o tem javno ne govori. Prav tako meni, da gre za ustrahovanje nje (z disciplinskim postopkom), za kar ni podlage v nobenem predpisu. Na koncu je Državnotožilski svet (DTS) prosila, naj jo pred takšnimi pritiski zaščiti in obravnava ravnanje Bergantove. Jasno, Furlan seveda ni zaščitil nje, pač pa, obratno, Bergantovo. DTS je 26. maja ugotovil, da njen predlog za obravnavo kršitve samostojnosti s strani generalne državne tožilke ni utemeljen.

Imam dokaze, da se je tožilčeva odločitev opirala na ponarejene uradne zaznamke policije – CVZ.