Evropa izvaja demografski samomor. Katera rešitev vam je bližje?

Če se bodo trenutni demografski in priseljevalski trendi nadaljevali, bodo migranti prve in druge generacije do leta 2065 tvorili 40 % italijanske polulacije, so ugotovitve italijanskega think-tanka Centro Machiavelli.

Kot pišejo pri Gateston institutu, ima še večji problem tako imenovana "nova Evropa". Države bivšega vzhodnega bloka se srečujejo z ogromnim demografskim primanjkljajem - v vzhodni Evropi trenutno živi kar 18 milijonov manj ljudi kot v zgodnjih devetdesetih.

A rešitev za te države niso migranti, temveč "notranje rezerve", kot se je izrazil madžarski predsednik vlade Viktor Orban.

Ob Italiji, kjer bo leta 2065 več kot 22 milijonov prebivalcev priseljencev prve in druge generacije, se podobno dogaja tudi v Nemčiji. V naši največji izvozni partnerici je že sedaj 36 % otrok starih pod 5 let rojenih priseljenskim staršem.

Lani je več ljudi umrlo kot se jih je rodilo v 13 od 28 evropskih dražavah. Ob tovrstnih trendih in brez priseljevanja se bo število živečih v Italiji in Nemčiji znižajo za 18 %, oziroma 16 %. V Španiji zapirajo državne osnovne šole, saj je število otrok padlo pod 10 % prebivalstva, 40 % vseh pa je starejših od 65 let.

Škotski zgodovinar Niall Ferguson je takšno situacijo v Evropi označil za "največjo sistematično redukcijo evropske populacije po Črni smrti v 14. stoletju."  

Nekoč so se bali sovjetskih tankov, sedaj se praznih zibelk

Učinek tako imenovanega demografskega prostega pada je najbolj viden v državah nekdanjega vzhodnega bloka kot so Poljska, Madžarska in Slovaška.

Po podatkih OZN je v Vzhodni Evropi lani živelo 292 milijonov prebivalcev, oziroma 19 milijonov manj kot v zgodnjih devetdesetih. To je tako, kot da bi izbrisali celotno populacijo Nizozemske.

Financial Times je to situacijo označil za "največjo populacijsko izgubo v moderni zgodovini. Tako kot se ta trenutno krči v vzhodni Evropi, se ni nikoli  prej, niti v času 2. svetovne vojne z vsemi svojimi masakri, deportacijami in premiki prebivalstva.

Romunija naj bi tako do leta 2050 izgubila 22 % prebivalstva, Moldavija 20 %, Latvija 19 %, Litva 17 %, Hrvaška 16 % in Madžarska 16 %. Poljakov bo do tega leta 6 milijonov manj - 32 milijonov glede na sedanjih 38.

Bomo pokrpali z migranti, ali zmoremo sami?

Istočasno pa bo v naslednjih 30 letih število Afričanov naraslo za več kot milijardo in že zdaj si tretjina teh želi preseliti iz Afrike, večinoma v Evropo. Ta čas naj bi v zaledju za pot na sever čakalo okrog 3 milijone ljudi.

In mnogi se, tudi v svetovnih medijih, sprašujejo, zakaj se kljub tako drastičnem krčenju prebivalstva vzhodna Evropa tako otepa bližnjevzhodnih in afriških migrantov.

A prav v črtnih demografskih trendih je vzrok za strah, da jih bodo sčasoma v lastni deželi nadomestili migranti, s svojo kulturo, običaji in navadami. Obenem pa med Evropejci ostaja prastrah pred islamskimi zavojevalci še iz časov turških vpadov.

Zato je madžarski premier Viktor Orban, ki vseskozi svari pred islamizacijo Evrope, ubral drugačno pot.

"V Evropi sta danes dva različna pogleda, kako rešiti demografski problem. Eni ga želijo želijo reševati preko migracij. A tu je še drug pogled, ki ga imamo države srednje Evrope: svoj demografski problem moramo rešiti znotraj nas samih, z naslonitvijo na naše vire in naše lastne rezerve in se zavesti, da potrebujemo duhovno prenovo," je dejal nedavno.

Po njegovem je osrednje vprašanje naslednjih nekaj desetletij v tem ali bo Evropa še vedno pripadala Evropejcem.