Evropa je strnila vrste – Trump je stopil korak nazaj

V Davosu poteka Svetovni ekonomski forum, ki se ga udeležujejo svetovni voditelji, poslovneži in nosilci javnega mnenja ter vsi tisti, ki imajo sredstva za vplivanje na javno politiko. Letošnji Davos je zaznamoval predvsem ameriški predsednik Trump, ki je pred forumom odkrito grozil Evropi z aneksijo Grenlandije in sankcijami, kot so 200 % carine na uvoz evropskega blaga. Prvič se je zgodilo, da bi članica NATA odkrito grozila svojim zaveznicam z okupacijo in ekonomskimi sankciji če se ne bi podredila drugi članici NATA.

Ne glede na neaktivnost EU v preteklosti, pomanjkanje čuta za nacionalno varnost in zanašanje na obrambne sile ZDA so bile te grožnje nesprejemljive. Članice EU, ki so istočasno tudi članice NATA, so po napadu 9/11 leta 2001 takoj ponudile pomoč pri uničenju terorizma in talibanskega vodstva v Afganistanu. Danska pa je bila ena izmed članic NATA, ki je imela na število prebivalcev celo največ žrtev med vojaki. Nikakor ne smemo pozabiti, da je bil to edini primer v zgodovini NATA, ko se je ena izmed članic sklicevala na 5. člen pogodbe NATA, ki pravi, da je napad na eno članico napad na vse s pravico sklica skupne obrambe. Predvsem Danska, ki se je vedno štela za odlično ameriško zaveznico, ni zlahka vzela ameriških groženj, predvsem zaradi dejstva, da sta obe državi vedno brez težav urejali skupne interese na Grenlandiji.

Trump pripravljen tudi na umik

Toda Evropa je ugotovila nekaj drugega – Trump, ki veliko grozi, je tudi Trump, ki se zelo hitro umakne, ko je soočen z odločno obratno grožnjo. Trump vedno bolj spominja na Obamove rdeče črte iz Sirije, kjer dalj časa grozi, naredi pa nič, kot recimo v Iranu, ko je iranskim protestnikom s svojo neaktivnostjo celo škodoval. V iranskem primeru moramo biti potrpežljivi, kajti ameriške enote za posredovanj so bile v zadnjem tednu nameščene na Bližnji vzhod, zato lahko do posredovanja še vedno pride. Podobno so se nanj zanašali Venezuelci, ki so pričakovali nadaljnje akcije proti avtoritarnemu režimu, dobili pa so maščevanje režimskih motorističnih milic.

Vodstvo EU je zato reagiralo odločno in zamrznilo pogajanja o trgovinskem sporazumu z ZDA, napotilo vojaške sile na Grenlandijo ter zagrozilo z obratnimi carinskimi sankcijami v primeru, da bi ZDA kaznovale vse tiste države, ki so napotile vojake na Grenlandijo z 10 % carinami. EU je jasno dala vedeti, da ne bodo nikoli prodale Grenlandije ZDA, pristajajo pa na skupno obrambo v okviru NATA, ki bo kot do sedaj, skupna protiutež ruskim in kitajskim arktičnim interesom. Ne pozabimo namreč, da se je Kitajska razglasila za arktični narod z vsemi trgovskimi in vojaškimi interesi na tem območju. Torej EU je Trumpu ponudila skupni nadzor arktičnega kroga v okviru NATA, kar je podprla tudi Kanada in niče več. Vsa pogajanja o ameriških bazah na Grenlandiji pa so ponovno v okviru Danske s pomočjo članic EU, kar je ponovno enako kot se je to urejalo v preteklosti.

Trump je v svojem nekoherentnem govoru v Davosu, ki je spominjal na zadnje mesece Bidenove administracije, poudaril nekaj, kar je zelo razjezilo evropsko diplomacijo. Njegov razlog za nakup ali aneksijo Grenlandije naj bi bil strah, da evropske države ne bi nudile obrambe ZDA, če bi prišlo do konflikta. Toda Trump ne ve ali pa pozablja, da so do danes edino ZDA aktivirale 5. člen NATA in dobile vso pomoč evropskih članic NATA v Afganistanu. Evropska diplomacija je trdno stala ob lastnem predlogu, generalni sekretar NATA Rutte pa je po dvostranskem srečanju s Trumpom tudi povedal, da je bil sprejet predlog, torej urejanje kolektivne obrambe v okviru NATA, pristop k raketnemu ščitu Golden Globe, kar je bilo že tako na mizi članic NATA in pogajanja o ameriških bazah v okviru danske suverenosti.

Povzročil je zamere

Trump je zato napovedal umik kaznovalnih carin ter obelodanil lastno zmago, pozabil pa je povedati, da je bil sprejet evropski predlog, ameriška priključitev Grenlandije pa ne pride v poštev, kajti urejanje ameriških baz bo potekalo enako kot zadnjih 75 let, saj bo Danska obdržala suverenost nad Grenlandijo. Trump je torej dosegel nekaj, kar je bilo že tako kot predlog na mizi, njegove grožnje pa so se izkazale za prazne, povzročile so le zamere med zaveznicami in padec ameriških borznih indeksov. Trump je popolnoma napačno ocenil reakcijo evropskih držav, predvsem evropske grožnje z umikom nakupov opreme ameriških proizvajalcev, prodajo ameriških vrednostnih papirjev in obveznic iz evropskih skladov, k tej grožnji je pristopila tudi Norveška, do resnega negodovanja pa je prišlo tudi iz vzhodnih članic NATA, ki so ZDA videle kot tradicionalno zaveznico, trenutna administracija pa je zdaj prevzela ruski pogled na vzhodno Evropo. Vzhodne zaveznice, recimo Poljska in Baltske države, so dolgo časa sodelovale v ameriški vojni v Afganistanu, zdaj pa ne morejo zaupati Trumpovi administraciji, da bo enako spoštovala 5. člen NATA v primeru ruskega napada.

Trump dela strateško napako, oziroma v besedah Winstona Churchilla: 'Le eno je slabše od skupnega boja z zaveznicami, to je bojevanje brez zaveznic'. Churchill se je dobro zavedal na začetku druge svetovne vojne, da je najhuje biti sam, kot je izkusila Velika Britanija, ko so evropske države padle pod okupacijo nacističnega in komunističnega pakta. Če bo Trump želel premagati vedno bolj očitne kitajske ambicije, enako sicer velja za Evropo, bo moral o tem razmišljati v okviru zavezništva, kajti izključno ZDA to ne bo uspelo. Sovražnost proti zaveznicam je podrlo zaupanje, ki poteka že 75 let, zaupanje, ki ga zahod nujno potrebuje za boj proti kitajski grožnji. Po drugi strani pa Trump s praznimi grožnjami in praznimi rdečimi črtami ustvarja le vtis rohnečega starca, ki se na koncu vedno umakne. Obratno kot si predstavlja Trump, takšni nastopi delajo ZDA šibke. In več kot bo takšnih nastopov, manj resno ga bodo jemali.