Gospodarske teme v Davosu je preglasil Donald Trump

Svetovni gospodarski forum, ki letos poteka v času naraščajočih napetosti, je že skoraj pri koncu. Davos 2026 je prav gotovo zaznamoval ameriški predsednik Donald Trump – sploh zaradi njegove ideje o prevzemu Grenlandije in grožnjah o dodatnih carinah za več evropskih držav, ki so na Grenlandijo poslale svoje vojake.

Predsednik ZDA Donald Trump je govoril uro in deset minut, čeprav je imel predvidenih 45 minut. V govoru je prepletal zunanjepolitične teme, trgovinsko politiko in varnostna vprašanja, pri čemer so nekatere izjave, po poročanju tujih medijev, sprožile nelagodje med evropskimi udeleženci. Večji del pozornosti je namreč namenil Grenlandiji, pri čemer je trdil, da je danska prisotnost na otoku zgolj formalna in da Danska po njegovem mnenju ne zagotavlja ustrezne zaščite niti razvoja. Po njegovih besedah je Grenlandija strateško izjemno pomembno, a slabo varovano ozemlje, ki ga je mogoče učinkovito zaščititi le z ameriškimi vojaškimi in gospodarskimi zmogljivostmi.

ZDA je Trump predstavil kot edino silo, ki lahko zagotovi dolgoročno varnost tega arktičnega območja. Ob tem je poudarjal pomen strateške in mednarodne varnosti pred gospodarskimi interesi. Ob tem se je skliceval tudi na zgodovinsko vlogo ZDA v drugi svetovni vojni, ko so ameriške sile sodelovale pri obrambi Grenlandije. Pripomnil je, da je bila vrnitev Grenlandije Danski napaka. Kot je pojasnil, si Grenlandije ne želi zaradi nahajališč naravnih bogastev, tam jih namreč ni. Prevzem Grenlandije se mu zdi pomemben zaradi njenega pomena za strateško nacionalno varnost in za mednarodno varnost. »Zahtevam takojšnja pogajanja za pridobitev Grenlandije,« je bil odločen in evropskim zaveznicam tudi zagrozil, da si bo zapomnil njihovo nasprotovanje.

Ko je govoril o svojem cilju pridobiti nadzor ali večjo vlogo ZDA na Grenlandiji, je tokrat sicer izključil možnost uporabe vojaške sile. Njegovi prejšnji govori so namreč vsebovali možnost vojaškega prevzema. Čeprav je dejal, da ne namerava uporabiti sile, pa je ob tem znova zatrdil, da je ZDA edina država, ki lahko varuje in razvija to regijo. Evropski in drugi mednarodni opazovalci so novo Trumpovo verzijo izpostavili kot pomembno, šlo naj bi za formalen umik možnosti uporabe sile.

Bessent: Našli bodo rešitev in se izognili dolgotrajni trgovinski vojni

Ameriški finančni minister Scott Bessent je nastopil kot protiutež Trumpovi retoriki. Dejal je, da je prepričan, da bosta ZDA in Evropa našli rešitev in se izognile dolgotrajni trgovinski vojni, ter javno pozval k umiritvi razprav. »Minilo je šele 48 ur. Kot sem že rekel, usedite se nazaj, sprostite se,« je Bessent dejal novinarjem ob robu Davosa. »Prepričan sem, da voditelji ne bodo stopnjevali napetosti in da se bo to razpletlo na način, ki bo za vse zelo ugoden,« je zatrdil in na vprašanje o možnosti dolgotrajne trgovinske vojne med Združenimi državami in Evropo odgovoril: »Zakaj greste v najslabši možni scenarij? … Umirite histerijo. Globoko vdihnite.«

Evropske države sicer ocenjujejo, da bi nove carine kršile trgovinski dogovor, ki so ga s Trumpom dosegli lani. Voditelji EU  naj bi o morebitnih protiukrepih razpravljali na izrednem vrhu v Bruslju v četrtek. Ena od možnosti je paket carin na 93 milijard evrov (108 milijard ameriških dolarjev) ameriškega uvoza, ki bi se lahko samodejno uveljavil 6. februarja – po izteku šestmesečne prekinitve.

Macron: Carine, s katerimi grozi Trump, so nesprejemljive

Francoski predsednik Emmanuel Macron je opozoril na »premik proti svetu brez pravil«, kjer mednarodno pravo izgublja težo in prevladujejo interesi najmočnejših. To je postavil v kontrast Trumpovi retoriki. »Ne bodimo razdeljeni. Ne sprejemajmo svetovnega reda, ki bi ga razkosali tisti, ki imajo močnejši glas,« je dejal. Macron v kaotičnih politikah Donalda Trumpa vidi tudi priložnost za Evropo. »Raje imamo spoštovanje kot brutalnost, znanost namesto teorij zarote in pravno državo namesto grobosti,« je dejal in pohvalil Evropo kot kraj, kjer sta vladavina prava in predvidljivost še vedno norma.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by World Economic Forum (@worldeconomicforum)

»Pri Grenlandiji nismo nikomur grozili, podprli smo zaveznika, Dansko,« je poudaril Macron in ocenil, da so carine, s katerimi Trump grozi državam, ki nasprotujejo njegovim ambicijam, nesprejemljive – zlasti, če se uporabljajo za pridobivanje ozemeljske prednosti. Macron je Trumpa povabil na Vrh G7, ki bo potekal prihodnji četrtek v Parizu.

Evropa izgublja svojo identiteto

Trump je velik del govora namenil tudi kritiki Evrope, ki jo je opisal kot prostor, ki po njegovem mnenju izgublja svojo identiteto in smer. Dejal je, da Evropi sicer želi uspeh, a da ne deluje v lastnem interesu. Ob tem je zatrdil, da mu tudi znanci po obiskih evropskih mest pripovedujejo, da jih več ne prepoznajo. Svojo trditev je povezal z nenadzorovanimi množičnimi migracijami, ki po njegovem mnenju obremenjujejo družbe in javne sisteme. Evropskim državam je očital tudi visoke proračunske izdatke in naraščajoče trgovinske primanjkljaje ter opozoril, da se deli sveta razkrajajo pred očmi javnosti, medtem ko politični voditelji ne ukrepajo dovolj odločno. Svoje ocene je predstavil v splošnih okvirih, brez konkretnih podatkov, kar so tuji mediji izpostavili kot značilnost njegovega nastopa.

Trump se je pogovarjal z Zelenskim

Glede Ukrajine je ameriški predsednik ponovil stališče, da bi bilo mogoče vojno končati hitreje z drugačnim pristopom, pri čemer je znova poudaril potrebo po pogajanjih in večjem prevzemanju odgovornosti evropskih držav. Kritičen je bil do obsega finančne in vojaške pomoči ter namignil, da trenutni pristop ne prinaša želenih rezultatov. Čeprav ni predstavil konkretnega načrta za končanje konflikta, je vztrajal, da bi njegova administracija lahko dosegla preobrat. Tuji mediji so to opisali kot nadaljevanje njegove znane retorike o hitri rešitvi vojne brez natančne opredelitve poti do nje. Trump je napovedal, da se bo še isti dan srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, pri čemer ni pojasnil, kakšen bo namen ali okvir pogovorov. Kasneje se je popravil, da bo srečanje v četrtek, ko Zelenski pride na Davos. Kot je dejal, naj bi bi bila ukrajinski predsednik in tudi ruski predsednik Vladimir Putin pripravljena podpisati premirje.

Ukrajinski predsednik Zelenski je v torek dejal, da se je pripravljen pridružiti drugim svetovnim voditeljem v Davosu. Vendar le pod pogojem, da bodo Združene države pripravljene podpisati dokumente o varnostnih jamstvih za Ukrajino in načrtu povojne gospodarske obnove. »Ukrajina je pripravljena na srečanja … če so ta srečanja dejansko učinkovita,« je zapisal na omrežju X. Zelenski je ZDA pozval, naj dodatno okrepijo pritisk na Rusijo po njenem zadnjem obsežnem zračnem napadu na Ukrajino. Kot je dejal, je v tem napadu polovica prestolnice ostala brez ogrevanja,  poškodovale so se razdelilne postaje. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je po besedah predsednika opozorila, da so dotične postaje ključne za jedrsko varnost.

Zelenski se je danes srečal s Trumpom. Pogovor je trajal približno eno uro, govorila sta o konfliktu v Ukrajini in mirovnih pogovorih. Kot poroča Reuters, zaenkrat še ni znano, ali sta dosegla kakšen dogovor. Po poročanju Sky News je Trump po srečanju komentiral, da bo skušal napredovati tudi v pogovorih z Rusijo.