Evropski voditelji zaenkrat brez dogovora o vodstvenih položajih v EU. Janša: ponavljanje koalicije zgolj na levo je za EPP pot do poraza

Vir: @vonderleyen na X.
POSLUŠAJ ČLANEK

Premier Robert Golob se je v ponedeljek pridružil voditeljem ostalih 26 držav članic Evropske unije, kjer so na sedežu evropskega sveta v Bruslju skupaj sedli k večerji. Na tem neformalnem pogovoru naj bi se predsedniki in premierji dogovorili o razdelitvi vodilnih položajev v institucijah EU.

Dogovora jim ni uspelo doseči, saj je Evropska ljudska stranka (EPP) skladno z idejo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića predlagala, da ji zaradi zmage na volitvah pripada še pol mandata predsednika evropskega sveta. Njegov aktualni predsednik Charles Michel je po srečanju izjavil, da si bodo za dogovor prizadevali do konca meseca.

Med kadrovskimi dogovori je tudi, kdo bo naslednji voditelj evropskega izvršnega telesa, evropske komisije. Njena aktualna predsednica Ursula von der Leyen se z močno podporo svoje skupine, EPP, poteguje za nov petletni mandat.

»Namesto vsebinskih vprašanj je v ospredju delitev funkcij. Na svetu EU je kadrovska kuhinja predvidljiva, v evropskem parlamentu pa je glasovanje o vodenju evropske komisije tajno. Za EPP je lahko ponavljanje koalicije zgolj na levo pot do poraza, tako na kadrovskih glasovanjih kot dolgoročno. Stranka SDS vztraja na uravnoteženi koaliciji, ki bo sposobna preudarno voditi evropsko politiko v korist varnosti in blaginje naših ljudi,« je ob tem na družbenem omrežju X zapisal predsednik SDS Janez Janša.

Kot poroča Politico, se je Von der Leynova že lotila nekaterih političnih manevrov, ki bi ji pomagali do vnovičnega mandata: prizadevala naj bi si za prestavitev objave poročila o stanju svobode medijev v Italiji na 3. julij, domnevno z namenom zagotovitve podpore Bratov Italije, stranke italijanske premierke Giorgie Meloni. Poročilo naj bi bilo po neuradnih navedbah kritično do razmer v italijanskih medijih v času, odkar je mesto premierke prevzela Melonijeva, tj. od leta 2022.

Pod vprašajem so tudi drugi vodstveni položaji: predsednik evropskega parlamenta, predsednik evropskega sveta in visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko. 

Kot je znano, se je na volitvah v evropski parlament okrepila desnica in s tem pretresla tudi politični prostor nekaterih držav članic, na primer Francije. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je pred petimi leti na oder pripeljal aktualno predsednico evropske komisije, je po porazu na evropskih volitvah razpustil parlament in sklical predčasne volitve.  

Von der Leyenova je leta 2019 na tajnem glasovanju dobila 383 glasov, le nekoliko več od potrebnih 374.

Za razliko od Goloba Prebilič in SDS Von der Leynove ne podpirata

EPP ima v evropskem svetu 13 voditeljev, štirje pa - sicer iz najpomembnejših držav - niso iz njihovih vrst. Med njimi je socialdemokratski nemški kancler Olaf Scholz, čigar podporo Von der Leynova  uživa; sledijo pa še konservativna italijanska premierka Giorgia Meloni, Macron ter socialistični španski premier Pedro Sanchez.

Iz vrst EPP pa so med drugim poljski premier Donald Tusk, romunski predsednik Klaus Iohannis ter grški premier Kiriakos Micotakis.

V primeru, da bo aktualna predsednica evropske komisije izbrana znova, bo potrebovala tudi podporo v novoizvoljenem evropskem parlamentu, v katerem imajo jedrne proevropske skupine EPP, liberalni Renew in socialisti približno 400 od 720 poslancev, čeprav ni nujno, da bodo na tajnem glasovanju kandidatko podprli prav vsi poslanci omenjenih skupin.

Časovnica pomembnejših dogodkov

18. junij: oblikovanje političnih skupin v novem sklicu evropskega parlamenta.

27. in 28. junij: dvodnevni vrh EU, kjer naj bi evropski voditelji dosegli končni dogovor o kandidatu za novega predsednika evropske komisije.

16.-19. julij: ustanovno zasedanje evroposlancev novega sklica evropskega parlamenta, kjer bo izbran nov predsednik evropskega parlamenta, podpredsedniki parlamenta in kvestorji.

16.-19. september: glasovanje o izvolitvi novega predsednika evropske komisije.

September in oktober: zaslišanja kandidatov za evropske komisarje.

Čeprav se ugiba, da bi Von der Leynovo utegnilo podpreti še približno 50 evropskih poslancev iz vrst zelenih in pa okoli 100 poslancev, ki trenutno niso v nobeni od evropskih političnih skupin, je Prebilič (Vesna) dejal, da aktualne predsednice komisije ne podpira. Prav tako je ne podpirajo v SDS.

Robert Golob pa je medtem njeno vnovično kandidaturo podprl, čeprav Svoboda pripada skupini liberalcev. »Ko je bilo v Sloveniji najteže, med lanskimi katastrofalnimi poplavami, ni pokazala samo razumevanja, temveč je tudi zelo pripomogla k temu, da smo dobili obilno pomoč iz Bruslja,« je dejal v izjavi za slovenske medije. Meni namreč, da je Slovenija dobila veliko več od pričakovanj.

Vesel prepričan, da bo evropski komisar

Tomaž Vesel, nekdanji predsednik računskega sodišča, ki ga je za evropskega komisarja predlagal slovenski premier, je prepričan, da bo postal komisar. Pri tem pa na podporo SDS zaradi svoje vloge v času vlade Janeza Janša in revizije nabav zaščitne opreme ter svojega političnega angažmaja verjetno ne more računati.

Vesel je sicer javno dejal, da nima težav vprašati SDS za podporo.

Scholz: vse kaže na drugi mandat Von der Leyenovi

Kancler Scholz je v intervjuju za nemški Welt TV v soboto dejal, da glede na rezultate evropskih volitev vse kaže na to, da bi lahko Ursula von der Leyen dobila drugi mandat. Pristavil je tudi, da verjame, da se bodo o imenovanjih za druge položaje dogovorili hitro.

Za najvišjo diplomatko podpora estonski proti-ruska premierki

Za položaj predsednika evropskega sveta, ki ga trenutno zaseda belgijski centrist Charles Michel in za položaj vodje evropske zunanje in varnostne politike, na čelu katere je zaenkrat španski levo-usmerjeni Josep Borrell, se poteguje več kandidatov. Medtem ko predsednik sveta posreduje in pripravlja kompromise med 27 državami članicami ter organizira vrhe EU, vrhovni diplomat predstavlja Evropsko unijo po svetu.

Zadnje mesece se v povezavi z evropskim svetom omenja predvsem nekdanjega socialističnega portugalskega premierja Antónia Costo. Ta je s položaja predsednika vlade odstopil novembra lani in sicer zaradi preiskave korupcije pri vodji njegovega kabineta. Costo podpira tudi slovenski premier, ki ga je označil za konstruktivnega in izkušenega.

Najvišja diplomatka bi utegnila postati estonska premierka Kaja Kallas (Renew), sicer znana po svoji strogi drži do Rusije.

Kandidaturo za predsedovanje evropskemu parlamentu pa je že vložila aktualna predsednica Roberta Metsola (EPP).

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

vzgoja, otroci, mobilni telefoni, digitalna tehnologija
Digitalni vrstniki
21. 7. 2024 ob 13:11
Film, Marija Magdalena
Marija Magdalena
21. 7. 2024 ob 9:30