Film: Pater Pij

Francesco Forgione se je rodil 25. maja 1887 v Pietrelcini. Šestnajstleten je vstopil h kapucinom in dobil ime Pij. Večino življenja je deloval kot spovednik v mestecu San Giovanni Rotondo. Kot mistik je prejel dar bilokacije in kardiognoze ter stigme. Umrl je 23. septembra 1968. Za svetega ga je leta 2002 razglasil papež Janez Pavel II. Goduje 23. septembra. 

Med prvo svetovno vojno pride p. Pij v samostan San Giovanni Rotondo, medtem pa se s fronte vračajo vojaki, ki jih pričakujejo domači. Ob trpljenju ljudi p. Pij doživlja duhovno trpljenje – zapeljevanja in fizične napade hudiča. Ko se v kraju socialistični agitatorji pripravljajo na prevzem oblasti, pripadniki oblasti ukrepajo … 

Kljub obetavnemu naslovu to ni film o p. Piju, vsaj ne tak, kot bi ga pričakovali. Zajema le obdobje kakih petih let njegovega življenja, brez posebnega delovanja, brez mističnih darov; le trpljenje in duhovni boj, s precej eksplicitnimi demoničnimi napadi in zapeljevanji. Še stigme, ki jih prejme čisto na koncu, so prikazane z dvoletno zamudo. Zmazek, ki je nekakšen koktejl politične drame in psevdoduhovnega. Film o p. Piju, a brez p. Pija, saj se zgodba pretežno osredotoča na politično dogajanje v vasi San Giovanni Rotondo, kjer vladajočo »elito« predstavljajo posestniki, njim nasprotni pa so preprosti in ubogi ljudje, ki živijo v revščini in si služijo vsakdanji kruh kot dninarji na posestvih bogatašev.  

V tej izrazito šablonski situaciji socialisti začnejo revežem prigovarjati, naj se uprejo zlobnim izkoriščevalcem. Ti so seveda tudi tako prikazani in celo del Cerkve – lokalni župnik Anselmo – je na njihovi strani. Tako postane režiserjev veliki finale filma pokol v San Giovanniju Rotondu 14. oktobra 1920, ko je bilo na občinskem trgu ubitih štirinajst ljudi, ranjenih pa več kot šestdeset. Zadeva je še toliko bolj problematična, ker so ta dogodek italijanski socialisti dejansko uporabljali kot kleveto proti p. Piju, zato se ob tem odpira vprašanje, kakšen je bil režiserjev dejanski namen, tudi zato, ker je v filmu precej preklinjanja, enkrat celo iz svetnikovih ust.  

Glede na moreče in turobno vzdušje, ki preveva celoten film, to vsekakor ni mojstrovina, ki bi gledalca navdušila nad p. Pijem, še manj pa nad krščanstvom. Slednjič se zdi, da je edina dobra stvar filma ta, da se je glavni igralec, razvpiti Shia LaBeouf, ob srečanju z likom sv. p. Pija spreobrnil in postal kristjan. 

O filmu: 

naslov: Pater Pij (Padre Pio) čas trajanja: 104 minute država in leto: Nemčija, Italija, VB, ZDA, 2023 režija: Abel Ferrara igralska zasedba: Shia LaBeouf, Marco Leonardi 

Ocena primernosti:  

R – zaradi krajših prizorov golote, nasilja, streljanja in preklinjanja naj si mlajši od 17 let film ogledajo v spremstvu staršev ali skrbnikov. 

Zanimivosti: 

Smrt vojnega veterana Salvatoreja v ozadju spremlja pesem Dark Was the Night, Cold Was the Ground, ki jo je l. 1927 posnel Blind Willie Johnson in naj bi se nanašala na Jezusov pasijon, kar je uporabil že Pier Paolo Pasolini v slovitem Evangeliju po Mateju (1964), pa tudi Martin Scorsese v vesternu Morilci cvetne lune (2023). 

Dostopnost:  

Watch Padre Pio | Prime Video (amazon.com)