George Soros: milijarder, filantrop z največjo svetovno mrežo nevladnikov

George Soros je nedvomno ime, ki povzroči velik del slabega priokusa na desnosredinskem političnem polu, poleg tega pa velja za najbolj uporabljeno 'blagovno znamko' v svetu teorij zarot. Sorosa bi sicer težko umestili v skrivni del kovanja zarot, kajti nikoli ni skrival svojega mnenja, o sistemu vrednot, ki mu je pri srcu, pa lahko beremo v vsakem njegovem intervjuju. Njegov vrednostni sistem sicer izhaja iz življenjskih izkušenj, ki segajo v drugo svetovno vojno, ko je moral njegov oče storiti marsikaj, da je njihova judovska družina preživela nacizem.

V svetu milijarderjev in milijonarjev, ki so aktivni v financiranju nevladnih in neprofitnih organizacij, je Soros verjetno največji. Z izjemo Warrena Buffetta, Billa Gatesa in drugih milijarderjev, ki so se zavezali, da bodo po smrti praktično vse svoje premoženje zapustili dobrodelnim organizacijam, je Soros velik del svojega premoženja (tega naj bi bilo več kot 32 milijard ameriških dolarjev) razdal še v času življenja. Zakaj je potemtakem Soros postal tako velik sovražnik mnogih na desni in sredini? Predvsem v luči dejstva, da je Soros igral relativno pomembno vlogo pri rušenju komunističnih držav?

Mladi George Soros

Sorosa je vsekakor definirala izkušnja njegovega očeta Tivadarja Schwartza, ki je bil kot vojak avstro-ogrske armade ujetnik v Sibiriji in kasneje pod nacistično okupacijo Madžarske na listi za transport v koncentracijsko taborišče. Soros je vedno razlagal, da je njegov čut za dobre finančne investicije notranja sla po preživetju, kar je posledica očetovega življenja, ko je moral pobegniti iz ruskega vojnega taborišča v Sibiriji, se skrivati s ponarejanjem dokumentov pred nacisti in kasneje pobegniti v London še pred komunistično okupacijo Madžarske. Sorosev oče je spremenil priimek ravno zaradi madžarskega antisemitizma, kar je družini kasneje pomagalo pri preživetju.

George Soros si je sam pomagal pri financiranju študija na London School of Economics (LSE), nekaj denarne pomoči pa je dobil še od dobrodelnih organizacij. LSE je ustanovila Fabijanska družba, bolj natančno dva socialista Sidney in Beatrice Webb, Graham Wallas in George Bernard Shaw. Fabijanska družba si že od nastanka prizadeva za uveljavitev demokratičnega socializma, razlika med njo in drugimi skrajnimi levimi gibanji pa je ta, da nasprotuje nasilni odstranitvi sistemov; podpira namreč počasno transformacijo in ne revolucije. Fabijanci so doživeli mnogo kritik tako z leve kot desne, z desne zato, ker gre za ideološka nestrinjanja, z leve pa zato, ker jih marksisti dejansko nikoli niso videli kot pravih socialistov.

Soros je vedno razlagal, da je njegov čut za dobre finančne investicije notranja sla po preživetju.

Vpliv Karla Popperja

Če upoštevamo, da je mladega Sorosa učil še profesor Karl Popper, eden izmed zgodnjih podpornikov koncepta 'odprte družbe', ki je kasneje postal velik zagovornik liberalne demokracije, postane Soroseva podpora idejam levo od sredine, ki so podprte tudi s primesmi socializma, socialne demokracije v kombinaciji s kapitalizmom, libertarizmom in prostim trgom, bolj smiselna. Soros je oboževal Popperja in si zelo želel, da bi postal filozof 'popperizma'.

Popper je bil namreč velik zagovornik koncepta 'odprte družbe', ki ga je razvil francoski filozof Henri Bergson. Koncept 'zaprte družbe' je klanski, neoseben in zavrača druge, predvsem pa gre za zakoreninjeno tradicijo brez nasprotovanja, inovacij, kjer je verovanje v naravne in nadnaravne zakone tako močno, da zahtevajo dogmatičnost brez odgovornosti. Po drugi strani je Popper verjel v 'odprto družbo', ki zavrača tradicijo in zakoreninjenost, predvsem pa zavrača naravne zakone, torej ni Boga niti v nadnaravnem ali naravnem svetu. Zato 'odprta družba' sprejema vse, ne glede na njihovo ozadje. Ravno tako zavrača tradicijo ter vse, kar je naravnega in nadnaravnega v okviru božjega in prisili človeka v moralno življenje, saj je v tem primeru človek sam odgovoren za sprejete zakone in odločitve. Tako pride do trga idej in kritike, kar se prelevi v bolj popoln individualni karakter, ki uvidi potrebo po humanizmu in dobrem. Popper je razumel tako nacizem kot komunizem kot zadnji ostalini tradicije, čeprav so kasnejši kritiki opozarjali, da sta oba totalitarizma razgradila tradicijo in postavila popolnoma nov vrednostni sistem. Zaradi občudovanja Karla Popperja je George Soros kasneje poimenoval svojo dobrodelno organizacijo 'Open Society'.

'Odprta družba' zavrača tradicijo ter vse, kar je naravnega in nadnaravnega v okviru božjega in prisili človeka v moralno življenje.

Razkroj komunizma v Evropi in ustanovitev fundacije Open Society

George Soros je v sedemdesetih letih 20. stoletja ustanovil 'Foundation to Promote Open Society'. Začel je financirati temnopolte študente v ZDA, ki v rasistični Južni Afriki v tistem času niso mogli študirati. Druga naloga pa je bilo financiranje študentov iz Vzhodne Evrope v ZDA, ki so imeli težave z režimom ali pa niso smeli na univerze. Z dovoljenjem madžarskih oblasti je Soros leta 1984 odprl prvo tujo izpostavo fundacije v Budimpešti. Kasneje je v devetdesetih letih 20. stoletja odprl sedeže še v drugih vzhodnoevropskih državah, Južni Afriki in na Kitajskem. Ravno zaradi odprtja izpostave v Budimpešti še v času komunizma so začele krožiti govorice in teorije zarote na desni, da je Soros dejansko agent komunističnih oblasti.

Nikakor pa ne moremo mimo dejstva, da je, potem ko je Soros začel z aktivnim udejstvovanjem fundacije na Zahodu, predvsem v ZDA, financiranje nevladnih in neprofitnih organizacij eksplodiralo, in to predvsem tistih, ki so aktivno zagovarjale pravico do splava, povečanje kontracepcije, ekspanzijo migracij, priznanje istospolnih partnerstev in porok, diskriminacijo muslimanov itd. Soros je tako začel uresničevati svoj koncept Karla Popperja, njegove 'odprte družbe', ki bo odpravila tradicijo in omogočila vsem uresničevanje sanj ter tako pripomogla k razvoju humanizma, kot ga je razumel Popper.

Financiranje skrajnih organizacij

Open Society se je premaknila od financiranja dejansko potrebnih in zaničevanih, kot na primer temnopoltih študentov v rasistični Južni Afriki ali študentov iz vzhodnih držav, ki jih je tlačil škorenj komunizma. Financiranje se je premaknilo na polje skrajno levega miljeja, kjer ni šlo več za pravico, da se ženska odloča o svojem telesu, ampak podporo uličnim razgrajačem in celo kriminalcem. Če sprejemamo debato o pravici do splava, rasizmu in homoseksualnosti kot del svobodnega polja ustavnih demokracij, kjer imamo svobodo govora, svobodo do lastnega telesa ne glede na prirojene značilnosti in svobodo do izmenjave mnenj, je financiranje nasilnih gibanj, kot so Occupy Wall Street ali Stop Oil, sporno.

Gre za organizacije, ki niso del polja javne izmenjave mnenj, ampak del ustroja, ki aktivno dela na podtalnem rušenju sistema: zapiranju cest, pretepanju nasprotnikov, atentatih, uničevanju ter nasprotovanju pravici drugih do izmenjave mnenj. Organizacije, ki se primarno vidijo kot zastopnice določenih interesov šibkih, so velikokrat zagrizene borke proti sistemu in celo podpornice avtoritarnih držav, kot sta Rusija in Kitajska. Enako kot pri financiranju Nevilla Roya Singhama se tudi pri Sorosevem financiranju organizacij pretaka denar v skrajno leve nevladnike, ki niso sporni le zaradi stališča, ampak celo nevarni obstoju zahodnega sveta. Ponovno je treba poudariti, da ni sporno financiranje organizacij, s katerimi se ideološko ne strinjamo, kajti vsi imajo pravico do financiranja tistega, v kar verjamejo, dokler je v mejah zakonov ter psihično in fizično ne škodi drugim. Težavo predstavljajo organizacije, ki to mejo prestopijo.

Open Society se je premaknila od financiranja potrebnih in zaničevanih na polje skrajno levega miljeja, kjer ni šlo več za pravico, ampak podporo uličnim razgrajačem in celo kriminalcem.

Utišanje drugih in vzpon netolerance

Karl Popper je bil sicer nasprotnik totalitarnih sistemov in marksizma, čeprav je bil sprva naklonjen tudi socialističnim idejam, preden se je približal libertarni miselnosti in nazadnje demokratičnemu liberalizmu. Sam je govoril o 'paradoksu tolerance', kjer pravi, da bo absolutna toleranca tudi do netolerantnih ljudi pripeljala do uničenja tolerantnih ljudi, kar bo na koncu pripeljalo do splošne netolerance. Popper predlaga, da dokler lahko netolerantne umirimo z racionalnimi argumenti, jih lahko toleriramo. Če jih z racionalnimi argumenti ne moremo prepričati ali umiriti, potem je nujno netolerantne ideje zatreti.

Open Society naj bi pomagala toleranci, vsaj tako si je v začetku predstavljal Soros, toda financiranje je dejansko pripeljalo do poplave netolerantnih. Če je njegovo začetno financiranje južnoafriških študentov in zatiranje apartheida imelo moralni smisel in je spodbujalo toleranco, pa je kasnejše toleriranje netolerance v nevladnih in neprofitnih organizacijah pripeljalo do vzpona ne le netolerantnih, ampak celo sovražnih skupin.

Podpora pravice do splava in odločanja žensk o svojem telesu se je spremenila v nasprotovanje kakršnikoli argumentaciji v prid rojstva. Organizacija Black Lives Matter je prenehala biti antirasistična organizacija, takoj ko je začela zagovarjati zaničevanje drugih. Organizacije v podporo odprtim mejam so izgubile moralno podstat tisti trenutek, ko so začele nasprotovati izgonom morilcev ter posiljevalcev otrok in žensk. Okoljevarstveniki so izgubili svoj namen z nasprotovanjem napredku in izključno podporo odrasti, kar ne nazadnje škoduje okolju, njihovo uničevanje kulturne dediščine pa je naravnost sramotno. Zagovorniki transspolnih oseb so humanost izgubili z zagovarjanjem trajnega uničenja teles otrok s hormonskimi terapijami in kemičnimi kastracijami ter operacijami. Vsi ti pa so pokazali izjemno netoleranco do drugačnih mnenj, ki so bila tolerantna in argumentirana. Žal se je Soros oddaljil od Popperjeve ideje o zaščiti tolerantnih in pomagal pri vzponu fanatične netolerance.

Kot pri financiranju Nevilla Roya Singhama se tudi pri Sorosevem financiranju denar pretaka v skrajno leve nevladnike, ki so nevarni obstoju zahodnega sveta.

Cilji Open Society so netolerantni

Cilji organizacije so mnogokrat netolerantni in ne dopuščajo alternative. Med največjimi cilji je povečanje dovoljenih splavov, zato so Soroseve fundacije donirale ogromno denarja v Planned Parenthood, ki je vodilna organizacija na področju promocije in izvajanja splavov. Vsakršno mnenje, ki bi pozitivno vplivalo na željo ženske, da bi otroka obdržala, posledično pa bi ji nudili vso pomoč, je nesprejemljivo. Enako velja pri financiranju okoljevarstvenih gibanj, kjer ideja o počasnejšem zelenem prehodu ali pa jedrski energiji za Open Society ni sprejemljiva. Ali je financiranje nevladnikov, ki napadajo zvezne agente in jim preprečujejo izgon pedofilov in morilcev, moralno in tolerantno, naj presodi vsak sam. Težava je, da so sprva tolerantni cilji postali dogmatični in netolerantni.

George Soros enega največjih sovražnikov vidi v Katoliški cerkvi, zato je zgodovina fundacije Open Society prežeta s financiranjem organizacij in posameznikov, ki so velikokrat zapriseženi sovražniki Katoliške cerkve. Prvotni namen je bil spremeniti dejanja Cerkve, ki so predstavljala nasilje, kot recimo na Irskem, kjer so mnoga dekleta zaradi nezaželenih nosečnosti morala živeti v suženjskih razmerah. Toda na koncu je Open Society zavzela stališče nekakšne osebne 'vendete', pri čemer si je zadala za cilj uničiti cerkvene nauke, moralo in vero. Tukaj je zelo aktiven nekdanji Clintonov svetovalec John Podesta, ki je bolj ali manj del skrajno levega miljeja.

Cilji organizacije so mnogokrat netolerantni in ne dopuščajo alternative. Težava je, da so sprva tolerantni cilji postali dogmatični in netolerantni.

Vplivanje na politiko

Soros je eden najbolj aktivnih financerjev organizacij, političnih strank in nevladnikov na levem polu političnega spektra. V ZDA je financiral kampanje demokratov in organizacij, ki so povezane z njimi. Bil je aktiven člen financiranja kampanje nekdanjega predsednika Obame in Clintonove, predvsem potem ko je kandidiral Donald Trump. Demokratski senatorji, guvernerji in drugi aktivni politiki so prejeli na stotine milijonov za izvajanje programa Open Society. Zato se ne gre čuditi, da tudi ko je na primer podpora kastracijam in kemični spremembi spola otrok izgubila velik del podpore med demokratskimi volivci, demokratska politika še vedno vztraja pri transnasilju. Podobno velja pri vprašanju ilegalnih migracij ali vprašanju religije.

V ZDA in Evropi vpliva na glasove s financiranjem deprivilegiranih skupin, ki naj bi spremenile tok glasovanja. Evropska politika je leta 2020 dobila več deset milijonov za zeleni prehod, ki ima danes za posledico visoke cene električne energije ter energetsko nestabilnost. Zeleni skrajneži po muzejih uničujejo evropsko dediščino. Poleg tega Open Society aktivno promovira odprte meje, kar je povzročilo na stotisoče ilegalnih migracij in velik varnostni problem za Evropo. Nevladne organizacije dobijo milijone za vplivanje na domače volitve, med drugim je Soros velik donator Obamove fundacije. Nevladne organizacije, ki ne nosijo nikakršne finančne ali družbene odgovornosti za uvajanje politik, ki jih zagovarjajo, so bogate prejemnice Sorosevega denarja.

Toda Open Society je šla še korak dlje – ne vpliva več le na zahodno politiko s financiranjem kandidatov, ampak tudi s kupovanjem pravnih mest, torej tožilcev, sodnikov in javnih pravobranilcev. V ZDA je v državah Maine, Texas, Wisconsin, Illinois in drugod vplival na volitve javnih pravnih predstavnikov z izvolitvijo skrajno levih kandidatov. Ti kandidati potem ne želijo obravnavati ali preganjati primerov posilstev, prodaje drog in drugih kaznivih dejanj, če ta vključujejo temnopolte, migrante ali muslimane. Zato lahko beremo o vedno več primerih, ko ljudje z desetinami kazenskih ovadb ubijejo nedolžnega mimoidočega. Takšni primeri so sicer znani tudi v Sloveniji, ko nevladne organizacije branijo skupino ljudi, ki jih vidijo kot deprivilegirane, ter jim dovolijo 'carte blanche' za neomejeno izvajanje kriminalnih dejanj.

Za Sorosa je eden največjih sovražnikov Katoliška cerkev, zato fundacija Open Society financira organizacije in posameznike, ki so zapriseženi sovražniki Katoliške cerkve.

Prihodnost Sorosevih fundacij

Open Society bo ostala v svojem okviru, kajti prevzel jo je njegov sin Alexander Soros. Po intervjujih sodeč, bo nadaljeval tradicijo svojega očeta, zato je pričakovati, da se bo financiranje skrajnih organizacij nadaljevalo. Zahodne države bi morale sicer premisliti, ali je zakonodaja, ki ureja financiranje nevladnih ali neprofitnih organizacij, primerna, saj le-te niso niti finančno niti kazensko odgovorne za svoje dejavnosti. Najmanj pa nosijo družbeno odgovornost za posledice svojih kampanj, kar se odraža v poslabšanju varnostne situacije, nasilju in draginji. Vprašanje je torej, kdaj bo politika na odgovornost poklicala nevladne in neprofitne organizacije.

Po drugi strani imamo morda upanje, da bo Alexander Soros vsaj deloma spremenil delovanje svojih fundacij. Medtem ko sta milijarder Neville Roy Singham in njegova žena, ustanoviteljica CodePink Jodie Evans, sovražnika Zahoda, ki delata za Kitajsko komunistično partijo z namenom uničenja Zahoda, je Soros vsekakor na drugi strani. Četudi se je pred dvajsetimi leti spogledoval s kitajskim modelom ustroja državnega komunizma/kapitalizma, pa je do danes mnenje spremenil, saj je kitajski model totalitaren. Glavna razlika med obema milijarderjema je, da Soros podpira kapitalistični Zahod, medtem ko Singham podpira komunistično Kitajsko. Edino, kar se Sorosu še ni razsvetlilo, je dejstvo, da je ravno s podporo skrajnim levim organizacijam dal močno podporo komunistični Kitajski, avtoritarni Rusiji in islamističnim gibanjem. Kako pa vse to sovpada s konceptom 'odprte družbe' in Popperjevega libertarnega pogleda do tolerance, pa bo treba vprašati samega Sorosa.

(D246: 28-31)