Kdo želi ustaviti novelo zakona o parlamentarni preiskavi?

V sredo bo začel teči rok za zbiranje podpisov za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Minuli torek so pobudniki referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi namreč v DZ vložili več kot 13.000 podpisov. Po njihovi oceni novela odpravlja temeljne varovalke pravne države in odpira prostor politični zlorabi. Novela zakona aktualne koalicije je zamenjala prejšnjo, ki je bila leta 2024 sprejeta predvsem kot odziv na parlamentarno preiskavo podjetij Gen-I, Star Solar in financiranja Gibanja Svoboda.

»Ne gre za vprašanje dnevne politike, gre za vprašanje, ali bomo v prihodnje živeli v državi, kjer je politična moč omejena z zakonom in nadzorovana s pravnim varstvom. Ali pa v državi, kjer so mehanizmi nadzora povsem podrejeni politiki in jih ta lahko uporablja za obračunavanje s kritiki,« so ocenili pobudniki, med katerimi so nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti: Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak.

Kot so povedali pobudniki, novela ukinja, da bi se določeni deležniki – kot so na primer nevladne organizacije, podjetja in sindikati – na ustavno sodišče pritožili zoper nezakonito ustanovljene komisije ali njihove nezakonite sklepe. Presojo skladnosti z ustavo in zakonom lahko v 30 dneh po odreditvi parlamentarne preiskave na ustavnem sodišču po novem zahtevata le sodni svet ali generalni državni tožilec. »Politika bo lahko preko parlamentarnih komisij brez sodne uredbe preiskovala vse in vsakogar. Od bank pridobivala podatke o bančnih računih, dokumentacijo od državnih organov, /.../ ne da bi imeli preiskovanci možnost pravočasne pritožbe oz. sodnega varstva,« so strašili.

Kaj pravijo predlagatelji novele

Predlagatelji aktualne novele so prepričani, da je ureditev, ki je bila sprejeta na predlog tedanje predsednice DZ, po svoji zasnovi prekomerno in nesorazmerno posegala v učinkovitost parlamentarne preiskave kot ustavnega instituta. V obrazložitvi predloga so poudarili učinkovitost parlamentarne preiskave kot pomembno ustavno vrednoto, izhajajočo iz 93. člena Ustave Republike Slovenije. Po mnenju predlagateljev je takšna ureditev vodila v dolgotrajne proceduralne zaplete in v blokade začetka parlamentarne preiskave. DZ je novelo zakona sprejel preteklo sredo – poleg predlagateljev (SDS, NSi, SLS, Fokus) sta novelo podprli tudi stranki Demokrati in Resni.ca.

Pravni mreži za varstvo demokracije se zdi najbolj problematičen del nove ureditve odprava možnosti, da bi preiskovanec, ki je bil določen z dokaznim sklepom preiskovalne komisije oziroma z njegovo dopolnitvijo, lahko zahteval, da o skladnosti akta z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče, če meni, da akt nedopustno posega v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Kot alternativno pravno sredstvo je v sprejeti noveli predvideno naknadno upravnosodno varstvo – preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, storjenih med izvajanjem parlamentarne preiskave, vložil tožbo v upravnem sporu, in sicer v roku osmih dni od vročitve končnega poročila parlamentarne preiskovalne komisije.

Preiskovalna komisija nikoli ni bila operativna

Vse se je začelo leta 2024, ko je državni svet zahteval preiskavo podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranja Gibanja Svoboda. Takrat je koalicija trdila, da je zahteva deloma neustavna in namenjena političnemu obračunavanju, opozicija pa, da skuša nasprotna stran preiskavo blokirati. Ker je DZ po ustavi dolžan odrediti preiskavo, če jo zahteva državni svet, so poslanci maja 2024 sprejeli akt o odreditvi te parlamentarne preiskave (obsegal je sume finančnega izčrpavanja družb, vpliva nosilcev javnih funkcij, pranja denarja ipd.). Takratna predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa je posledično (v vlogi poslanke) skupaj z drugimi poslanci Svobode pohitela s sprejemom novele zakona o parlamentarni preiskavi.

Glavni cilj novele je bil preprečiti »politične zlorabe« in uvesti varovalko: mehanizem predhodnega preizkusa na ustavnem sodišču. Če bi zakonodajno-pravna služba ali skupina poslancev izrazila dvom o ustavnosti ali dopustnosti preiskave, bi se postopek ustavil, o zadevi pa bi moralo absolutno prednostno (v roku 60 dni) odločiti ustavno sodišče. Šele po njegovi zeleni luči bi se preiskovalna komisija lahko dejansko ustanovila. Dodali so tudi jasnejšo opredelitev javnega interesa ter določili, da se komisija za isto stvar lahko ponovno ustanovi le pod enim pogojem: če predlagatelji predložijo bistveno nova dejstva ali dokaze, ki ob prvi preiskavi niso bili znani ali dostopni.

Poleg že navedenega je novela Golobove koalicije uvedla zelo široko ustavnosodno varstvo. Dodan je bil nov člen, po katerem lahko zahtevo za presojo vložijo tretjina poslancev, sodni svet, državnotožilski svet, Banka Slovenije, varuh človekovih pravic, računsko sodišče, občina, preiskovanec, celo oseba, ki je šele naknadno postala preiskovanec z dokaznim sklepom komisije ... Novela je bila v DZ prvič potrjena julija 2024. Državni svet je nanjo izglasoval odložilni veto, a je koalicija zakon v začetku septembra 2024 ponovno potrdila.

SDS je takoj po ponovnem sprejetju zakona poskušala novelo blokirati z vložitvijo več kot 3.000 podpisov za naknadni zakonodajni referendum. Golobova koalicija je nato izglasovala sklep o nedopustnosti referenduma, s sklicevanjem na ustavno določbo (90. člen), da referenduma ni mogoče razpisati. SDS je ta sklep o prepovedi referenduma takoj izpodbijala na ustavnem sodišču.

To je jeseni 2024 odločilo in prikimalo koaliciji. Odločili je, da je bil sklep DZ o nedopustnosti referenduma skladen z ustavo, saj novela resnično primarno uresničuje pretekle odločbe ustavnega sodišča. Sodniki so poudarili, da bodo o morebitni protiustavnosti zakona odločali le, če bo vložena nova samostojna pobuda za oceno ustavnosti novele kot take.

Ko je bila komisija ustanovljena, je koalicija z večino glasov za predsednika postavila Tomaža Laha iz vrst Svobode. Opozicija (SDS in NSi) je temu ostro nasprotovala, saj so opozarjali, da gre za popoln posmeh instituciji parlamentarne preiskave – stranka je namreč vodila preiskovalno komisijo, ki naj bi preiskovala posle lastnega predsednika stranke in premierja Roberta Goloba.

Ker je bilo jasno, da koalicijsko vodstvo z delom v komisiji ne bo hitelo, je stranka SDS izvedla protiukrep. Poslanci so vložili uradno zahtevo za zaslišanje 70 prič – mednje so uvrstili tudi predsednika komisije Laha. Zakon o parlamentarni preiskavi namreč določa, da kdor je predlagan ali zaslišan kot priča, ne sme več sodelovati pri delu komisije. Lah se položaju ni odpovedal, delo komisije pa se je za več kot pol leta povsem ustavilo. Julija 2025 so na tretji nujni seji zavrnili zahtevo SDS za določitev 70 prič. Več kot leto po ustanovitvi komisije se konkretno delo še ni začelo in se tudi kasneje ni.

Še zadnji manever pri poskusu preprečitve dela komisije?

35 poslancev Svobode je zahtevo za oceno ustavnosti akta o odreditvi preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranju stranke Svoboda vložilo 10. aprila letos, le nekaj ur prej, preden se je konstituiral novi sklic državnega zbora. V zahtevi za oceno ustavnosti so med drugim navedli, da je akt neskladen z ustavo v delu, kjer slednja opredeljuje preiskavo o zadevah javnega pomena. Ocenili so tudi, da je bila opredelitev pojma nosilec javne funkcije v obdobju, za katerega je bila odrejena preiskovalna komisija, nedoločljiva in nejasna. Zahtevo za oceno ustavnosti je vložila tudi preiskovalna skupina.

Ustavno sodišče je 14. maja pojasnilo, da je akt s koncem mandata prejšnjega DZ prenehal veljati, poleg tega pa da preiskovalna komisija ni zakonsko določen predlagatelj. Obenem je zavrnilo še predlog, naj se začasno zadrži izvrševanje dela zakona o parlamentarni preiskavi. Ustavno sodišče je napovedalo, da bo o delu zahteve, ki se nanaša na zakon in glede česar so izpolnjene procesne predpostavke, odločilo posebej.