Golob sestavil vlado v senci; toda ostal je sam

Na dan, ko mineva prvih sto dni četrte vlade Janeza Janše, je Robert Golob prvič zbral svojo »vlado v senci«. Gibanje Svoboda želi z njo dokazati, da ima pripravljeno alternativo aktualni oblasti. Toda že pred prvo sejo se je pokazala največja težava Golobovega projekta: druge opozicijske stranke se mu niso želele pridružiti.

Danes v Ljubljani prvič javno zaseda vlada v senci, ki jo je oblikovalo Gibanje Svoboda. Simbolika datuma je očitna. Prav danes namreč mineva sto dni od nastopa četrte vlade Janeza Janše, ki jo sestavljajo SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, pri njenem nastopu pa je pomembno vlogo odigrala tudi podpora Resni.ca.

Robert Golob želi ob tej obletnici pokazati, da opozicija ni brez načrta in da ima pripravljene ljudi ter rešitve za čas, ko bi se ponovno znašla na oblasti.

Toda vprašanje, ki se postavlja že na začetku, je precej bolj neprijetno: ali je Golobova vlada v senci res alternativa Janševi vladi ali predvsem politični projekt Gibanja Svoboda?

Golob ostaja na čelu opozicije

Gibanje Svoboda je vlado v senci razdelilo na šest velikih področij. Ta zajemajo draginjo, starejše in socialno varnost, mlade, prihodnost in znanje, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, gospodarstvo, konkurenčnost in javne finance, energetiko in infrastrukturo ter področje reda, varnosti in miru.

Na vsakem področju naj bi delovali nosilci resorjev skupaj s strokovnimi sveti.

Posebej zanimivo je, da bo področje zdravstva prevzel kar Robert Golob. Nekdanji predsednik vlade se tako vrača na področje, ki je bilo ena največjih težav njegovega mandata. Čakalne vrste, zdravstvena reforma, razmere v javnem zdravstvu in vprašanje dolgotrajne oskrbe so bile teme, pri katerih je njegova vlada pogosto obljubljala velike spremembe, vendar je bila javnost na koncu soočena z bistveno manj konkretnimi rezultati.

Zdaj ima Golob priložnost pokazati, kako bi jih rešil sam. Prav zato bo področje zdravstva eden prvih testov verodostojnosti nove vlade v senci.

Želeli širšo opozicijo, dobili predvsem Svobodo

Še pomembnejši od same sestave ekipe pa je politični kontekst. Golob je želel, da bi projekt presegel meje njegove stranke. K sodelovanju so bili vabljeni tudi Socialni demokrati, Levica in Prerod Vladimirja Prebiliča.

Toda širše opozicijske vlade v senci ni. SD je sodelovanje zavrnil. Socialni demokrati so dali jasno vedeti, da ne želijo vstopiti v projekt, v katerem bi Gibanje Svoboda postavljalo okvir in pravila sodelovanja.

Tudi Prerod se projektu ni pridružil, saj daje prednost sodelovanju pri posameznih vsebinskih vprašanjih. Zadržan odnos je pokazala tudi Levica. To je za Goloba pomemben politični problem.

Čeprav je Svoboda največja opozicijska stranka, to še ne pomeni, da ji je uspelo prevzeti celotno opozicijo. Nasprotno: že pri prvem večjem poskusu povezovanja je naletela na precejšnjo zadržanost. Golob je želel vlado v senci, dobil pa predvsem vlado Svobode v senci.

Zakaj se druge stranke ne želijo postaviti za Goloba?

Razlogov je več. Za manjše opozicijske stranke je sodelovanje v Golobovi vladi v senci lahko politično tvegano. Če bi projekt uspel, bi največ pridobila Svoboda in predvsem njen predsednik. Golob bi se utrdil kot nesporni vodja opozicije, manjše stranke pa bi se znašle v njegovi senci tudi v dobesednem političnem smislu.

Če projekt ne bi uspel, bi odgovornost prav tako predvsem nosila Svoboda. Zato ni presenetljivo, da želijo SD, Levica in Prerod ohraniti lastno politično identiteto.

Pri tem pa je treba upoštevati še en dejavnik: pred Slovenijo je politično zelo pomembno obdobje. Aktualna oblast je šele na začetku mandata, opozicijske stranke pa že gledajo proti naslednjim volitvam.

V takšnih razmerah je vprašanje, kdo bo po volitvah sestavljal vlado, pomembnejše od vprašanja, kdo bo danes sedel za isto mizo.

»Drugačen način« delovanja

V Svobodi pravijo, da želijo z vlado v senci pokazati, da je mogoče v zaostrenih mednarodnih razmerah delovati drugače in da politika ne sme biti usmerjena zgolj v privilegirane skupine.

Napovedujejo pripravo konkretnih rešitev in dolgoročnejših razvojnih predlogov. Med drugim naj bi strokovni sveti pripravili tudi tako imenovane bele knjige razvoja Slovenije za prihodnjih pet do deset let. To je lahko pomemben korak, če bodo predlogi dovolj konkretni.

Volivcev namreč ne bo zanimalo samo, kaj Golobova vlada v senci meni o Janševi vladi. Zanimalo jih bo predvsem, kaj bi sama naredila drugače in koliko bi njeni predlogi stali. To je še posebej pomembno pri javnih financah, pokojninah, zdravstvu, energetiki in socialnih transferjih.

Janševa vlada ima eno veliko prednost – odloča

Razlika med obema ekipama je očitna. Janševa vlada ima oblast in odgovornost za odločitve. Golobova vlada v senci ima predvsem možnost predlagati, kritizirati in pripravljati alternative.

Toda s tem pride tudi prednost opozicije: ni ji treba reševati problemov, s katerimi se vsak dan sooča vlada.

Aktualna oblast mora odločati o cenah energije, goriv, javnih financah, varnosti, obrambi, gospodarstvu in socialni politiki. Odločitve imajo konkretne posledice in zato tudi politično ceno.

Vlada v senci pa lahko pokaže, kaj bi naredila drugače, zato bo njen največji preizkus prišel takrat, ko bodo na mizi konkretne številke.

Prvih sto dni Janševe vlade kot politični mejnik

Današnja seja je tudi neposreden politični odgovor na prvih sto dni Janševe vlade. Koalicija SDS, NSi, SLS, Fokusa in Demokratov je v prvih mesecih mandat zaznamovala z več pomembnimi odločitvami. Med njimi so ukrepi na področju cen energentov in goriv, spremembe na področju zunanje in varnostne politike ter napovedi gospodarskih in socialnih ukrepov.

Vlada je prvih sto dni predstavila kot obdobje pospešenega dela in iskanja rešitev za razmere, ki jih zaznamujejo visoke cene energentov, negotove mednarodne razmere in varnostni izzivi.

Opozicija pa ima drugačen pogled in želi dokazati, da bi lahko Slovenijo vodila drugače, zato je današnja seja predvsem začetek novega političnega dvoboja.

Golob mora najprej prepričati svoje

Največji izziv za Goloba pa morda ni Janša. Najprej bo moral prepričati lastno opozicijsko okolje.

Če SD, Levica in Prerod ostanejo zunaj njegovega projekta, bo moral pokazati, da lahko Svoboda sama oblikuje dovolj široko politično in strokovno alternativo. To pa ne bo enostavno.

Gibanje Svoboda je po porazu na volitvah izgubilo oblast, zdaj pa mora dokazati, da je sposobno iz opozicije oblikovati dolgoročen program. Pri tem se bo neizogibno odprlo tudi vprašanje odgovornosti za rezultate prejšnje vlade. Golob bo namreč težko volivcem ponujal popolnoma nove rešitve, če ne bo znal odgovoriti, zakaj jih ni bilo mogoče izvesti, ko je bil sam predsednik vlade.

Predvolilna tekma se je očitno že začela

Čeprav je do naslednjih državnozborskih volitev še nekaj časa, je politična kampanja očitno že dobila nove obrise. Janševa vlada bo skušala dokazovati, da je v prvih sto dneh naredila več, kot ji priznava opozicija.

Golob pa želi dokazati, da ima njegova stranka ljudi, znanje in program, s katerim se lahko vrne na oblast. Vlada v senci je pri tem priročno politično orodje. Omogoča namreč, da se opozicija organizira, oblikuje alternativne politike in hkrati vsak dan odgovarja na poteze aktualne vlade.

Toda njen uspeh ne bo merjen po številu ministrov v senci ali številu strokovnih svetov. Merjen bo po tem, ali bodo volivci verjeli, da je Golobova ekipa sposobna Slovenijo voditi bolje kot Janševa.

Za zdaj je slika precej bolj zapletena. Golob ima svojo vlado v senci, nima pa še celotne opozicije za seboj.

In prav to bo ena ključnih političnih zgodb prihodnjih mesecev: ali bo Robert Golob uspel postati vodja celotne opozicije ali bo ostal predvsem vodja Svobode, medtem ko bodo druge opozicijske stranke iskale svojo pot do volivcev.