Golob trčil v prvo oviro pri iskanju denarja za obnovo? Bankam in zavarovalnicam dal 48 ur za premislek

Uredništvo

22. 8. 2023 ob 19:23
0 komentarjev

Slovenija

Predsednik vlade Robert Golob se je srečal tako s predstavniki slovenskega bančnega kot tudi zavarovalniškega sistema. "Mislim, da je danes skrajni čas, da se vsi, tako zavarovalnice kot banke, zavedo resnosti trenutka, ne da je to prepuščeno samo ljudem. To sporočilo je bilo jasno dano. Vzeli smo si 48 ur, da pridejo tudi banke s konkretnimi predlogi, kako bodo ljudem pomagale," je v izjavi po srečanjih po poročanju STA-ja povedal Golob.

Največja domača bančna skupina je do konca junija ustvarila skoraj četrt milijarde evrov čistega dobička. Od tega 120 milijonov v prvi in še 122 milijonov evrov v drugi četrtini, kaže polletna bilanca banke.

V iskanju denarja za državno financiranje večmilijardne škode zaradi poplav, pred tem pa tudi ukrepov za omejevanje energetske krize in vsesplošne draginje, Golobova vlada konkretno razmišlja o obdavčitvi presežnih dobičkov.

Banke poslujejo dobro

Banke v Sloveniji so v prvih šestih mesecih letos ustvarile 533,1 milijona evrov dobička pred davki, kar je 150,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je bil s 466,8 milijona evrov višji za 144,8 odstotka, je objavila Banka Slovenije. Denarne vloge v bankah so se junija povečale za slab odstotek, obseg posojil pa le za malenkost.

Čiste obresti so od začetka januarja do konca junija dosegle 661,5 milijona evrov, kar je 104,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Neobrestni prihodki pa so bili s 317,2 milijona evrov medletno višji za 7,7 odstotka. Bruto dohodek je bil z 978,7 milijona evrov za 58,3 odstotka višji kot v prvih šestih mesecih lani. Neto dohodek, torej po odštetju stroškov, ki so medletno narasli za 11 odstotkov, pa je bil s 554,1 milijona evrov za 135,3 odstotka višji kot v prvem polletju 2022.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je kritičen. "Lahko seveda to vidimo kot neke vrste populistično razmišljanje na eni strani. Na drugi strani pa se banke v zadnjih 10 letih vedemo izjemno odgovorno. In ti dobički, ki se danes prepoznavajo kot enormni, jih je potrebno postaviti v zgodovinski kontekst," je pred dnevi dejal za slovenske medije in dodal: "Samo NLB je v letošnjem letu – brez teh štiri in pol milijona dodatnih donacij – 7,6 milijona namenila za pokroviteljstva in donacije ... Navsezadnje pa NLB plača še 27,5 milijona dividend v tem letu. In seveda visoke davke in prispevke."

Ekonomisti kritični

"Gre za populističen ukrep. Tudi nekatere države v EU so ga sprejele kot populističen ukrep, a iz drugih razlogov. To samo dokazuje trditev, da gre za populizem. Če bi obstajal kakršenkoli ekonomski razlog, da je za sanacijo okoljske škode obdavčitev bančnega sektorja najprimernejši finančni instrument, bi opazili, da takšne ukrepe uvajajo tudi druge države. A mednarodno primerjalno ni tako. Poleg tega je predlog nedomišljen. Na eni strani zagotavlja fiskalne vire, po drugi strani pa odteguje kapital iz bančnega sistema. Odločevalcem, ki jim zakonitosti delovanja bank niso blizu, je to očitno vseeno," je bil za Siol.net oster Igor Masten z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Prvi guverner Banke Slovenije in dolgoletni predsednik uprave banke Unicredit France Arhar politiki svetuje veliko previdnosti in razumnosti, saj je položaj močno povezan z zaupanjem in strahom komitentov bank. "Za strah so dovolj besede, za zaupanje so potrebna dejanja. Odločitev za obdavčitev izrednih dobičkov bank je zelo relativna," je za Siol.net posvaril Arhar.

Predlog obdavčitve dobičkov bank je podprl tudi Janez Janša. "Mislim, da je bil danes objavljen podatek, da so obresti in vloge varčevalcev pri slovenskih bankah najnižje v evroobmočju, manj kot en odstotek, medtem ko so v drugih državah vsaj štiriodstotne. Banke torej imajo dobičke, ki so v določeni meri tudi rezultat tega, da nizko vrednotijo denar, ki ga prebivalstvo varčuje na njihovih računih, tako da neka rezerva oziroma neka količina denarja, ki bi ga z vidika pravičnosti lahko uporabili za obnovo, je. Podoben ukrep je po zadnjih poplavah sprejela tudi Italija," je še dejal Janša in dodal, da bi razumno zastavljen ukrep podprl.

O ukrepih Melonijeve v Italiji glede obdavčitve bank smo pisali v tem članku: Bo Golob sledil Melonijevi in obdavčil “izredne” dobičke bank? Brodnjak: Banke nismo vojni dobičkarji.

Ustanovljen bo tudi poseben sklad

Vlada Roberta Goloba bo pri obnovi Slovenije po poplavah vzpostavila sklad za obnovo Slovenije, tako imenovani SOS, ki ga je predlagala tudi politična stranka NSi. To je sklad, v katerega se bodo stekala vsa sredstva, tako slovenska kot evropska, ter vse donacije. Ta sklad bo upravljala SID banka, je v oddaji 24 ur napovedal premier Robert Golob.

https://twitter.com/BalazicMarko/status/1693921623521345662