GZS bodoči vladi ponudila konkretna izhodišča za pomoč podjetjem

Slovensko gospodarstvo vstopa v novo politično obdobje z jasnimi pričakovanji – a tudi s predlogi rešitev. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je bodoči vladi posredovala celovit nabor izhodišč in predlogov, s katerimi želi zagotoviti hitrejši razvoj, večjo konkurenčnost in predvsem bolj predvidljivo poslovno okolje.

Namesto čakanja na prve poteze politike je gospodarstvo pripravilo konkretne smernice, ki jih lahko nova vlada uporabi kot osnovo za takojšnje ukrepanje.

Razvoj gospodarstva mora postati prioriteta

Osrednje sporočilo GZS je, da brez stabilnega in konkurenčnega poslovnega okolja ni dolgoročnega razvoja države. Zato od nove vlade pričakuje, da že na začetku mandata:

• razbremeni gospodarstvo, kar pomeni predvsem zmanjšanje davčnih in parafiskalnih bremen, ki podjetjem trenutno otežujejo investicije in rast;
• zmanjša administrativne ovire, saj zapleteni postopki podaljšujejo projekte in povečujejo stroške poslovanja;
• zagotovi večjo predvidljivost odločitev, da bodo podjetja lahko dolgoročno načrtovala razvoj in investicije;
• izboljša pogoje poslovanja, predvsem v primerjavi z drugimi državami EU, kjer so pogoji pogosto ugodnejši.

Predsednik GZS Tibor Šimonka opozarja, da Slovenija potrebuje razvojno naravnano vlado, kjer odločitve ne nastajajo čez noč, temveč v dialogu z gospodarstvom. Prav stabilnost in premišljenost ukrepov sta po njegovem ključ do ohranitve socialne države in gospodarske rasti.

GZS že predala predloge vsem parlamentarnim strankam

GZS ni ostala le pri splošnih pozivih. Svoje predloge je že posredovala predsednikom vseh sedmih političnih strank, ki so bile izvoljene v Državni zbor. Tako ima bodoča vlada na mizi konkretna izhodišča za: takojšnje protikrizne ukrepe, predvsem na področju energentov, kjer visoke cene neposredno vplivajo na konkurenčnost industrije; kratkoročne reforme za razbremenitev podjetij, ki lahko hitro izboljšajo likvidnost in poslovno okolje ter za srednjeročne sistemske spremembe, namenjene stabilnejšemu in bolj predvidljivemu gospodarskemu okviru.

Z drugimi besedami: čas za analize je mimo – rešitve obstajajo.

Prvih 6 mesecev: razbremenitev podjetij in hitri učinki

Med najnujnejšimi ukrepi, ki jih GZS predlaga za prvih šest mesecev, izstopajo:

1. Davčne spremembe:

• ukinitev 5. dohodninskega razreda, kar bi razbremenilo najbolj obremenjene kadre in zmanjšalo odliv visoko usposobljenih zaposlenih v tujino;
• znižanje stopnje v 4. razredu (z 39 % na 36 %), s čimer bi povečali neto prihodke zaposlenih in spodbudili produktivnost;
• postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 %, kar bi podjetjem omogočilo več sredstev za investicije in razvoj;
• ničelna davčna stopnja za start-upe v prvih petih letih, da se mladim podjetjem omogoči lažji začetek in hitrejša rast.

2. Stroški dela in absentizem: skrajšanje obdobja bolniške odsotnosti, ki bremeni delodajalca (s 30 na 20 dni), kar bi zmanjšalo finančni pritisk na podjetja in izboljšalo njihovo stabilnost, zlasti v panogah z več odsotnostmi.

3. Kadri iz tujine:

• hitrejši postopki za zaposlovanje visoko usposobljenih tujcev, kar bi podjetjem omogočilo zapolniti kadrovske vrzeli v ključnih poklicih;
• odprava administrativnih ovir pri zaposlovanju, zlasti v primerih manjših kršitev, ki danes nesorazmerno preprečujejo zaposlovanje.

Gre za ukrepe, ki bi lahko imeli takojšen vpliv na konkurenčnost slovenskih podjetij.

V dveh letih: sistemske spremembe za dolgoročno stabilnost

Poleg hitrih rešitev GZS predlaga tudi globlje reforme, ki zahtevajo več časa, a prinašajo trajne učinke.

Davčna reforma:

• uvedba razvojne kapice na socialne prispevke, kar bi omejilo previsoke obremenitve pri višjih plačah in povečalo privlačnost za visoko kvalificirane kadre;
• ugodnejša obravnava holdingov, s čimer bi Slovenija postala bolj zanimiva za mednarodne investicije;
• poenostavitev davčnih olajšav za manjša podjetja, da bi jih lahko dejansko izkoristila brez zapletenih postopkov;
• diferenciacija obdavčitve med malimi in velikimi podjetji, kar bi bolje odražalo njihove različne zmožnosti.

Debirokratizacija:

• poenostavitev postopkov umeščanja v prostor, ki danes pogosto zavirajo investicije;
• uvedba »tihe odobritve«, kjer bi se vloga avtomatsko štela za odobreno, če organ ne odloči v roku;
• digitalizacija postopkov, kar bi zmanjšalo birokracijo in pospešilo odločanje.

Inovacije in razvoj:

• povečanje sredstev za raziskave in razvoj, kar je ključno za prehod v gospodarstvo z višjo dodano vrednostjo;
• vzpostavitev stabilnega sistema financiranja inovacij, ki bi podjetjem omogočil dolgoročno načrtovanje razvojnih projektov.

Predvidljivost stroškov dela:

• bolj jasen sistem določanja minimalne plače, da ne bi prihajalo do nenadnih skokov;
• omejevanje socialnih obremenitev, ki vplivajo na stroške dela;
• usklajevanje z drugimi državami EU, da Slovenija ostane konkurenčna.

Ključni projekt: razvojni načrt do 2035

Poseben poudarek GZS daje pripravi dolgoročnega razvojnega dokumenta. Generalna direktorica Vesna Nahtigal opozarja, da se je dosedanji razvojni model izpel in ne odgovarja več sodobnim izzivom. Zato predlaga pripravo Nacionalnega načrta razvoja slovenskega gospodarstva do 2035, ki bi določil jasne razvojne cilje države; tesno sodelovanje države in gospodarstva, saj brez usklajenosti ukrepi ne morejo biti učinkoviti in opredelitev strateških panog, kjer ima Slovenija največji potencial za rast in dodano vrednost.

Ta načrt naj temelji na programu Made in Slovenia 2035, ki ga je GZS pripravila skupaj z več kot 90 strokovnjaki in gospodarstveniki.

Njegov namen ni le vizija, temveč predvsem stabilen okvir za vse prihodnje vlade – in s tem večja predvidljivost za podjetja.

Priložnost za hiter preboj – ali zamujena priložnost?

Nova vlada bo mandat začela v negotovih globalnih razmerah, a hkrati s prednostjo, saj ji je gospodarstvo že pripravilo konkretna izhodišča za ukrepanje. Vprašanje tako ni več, kaj storiti – temveč, ali bo politika znala te predloge tudi uresničiti.

Če jih bo, lahko Slovenija naredi pomemben razvojni korak naprej. Če ne, obstaja nevarnost, da bo konkurenčnost gospodarstva še naprej zaostajala za primerljivimi državami.